Nad antibiotike s pomočjo narave: bakterija Bacillus subtilis PS-216 kot obetavna rešitev

Antibiotiki so dolgo veljali za ključno orodje pri preprečevanju bolezni v živinoreji, vendar z naraščajočo odpornostjo bakterij postajajo tudi del problema. V Evropski uniji se njihova uporaba v živalski pridelavi strogo omejuje, kar odpira prostor za nove, bolj trajnostne rešitve. Ena izmed najbolj obetavnih je uporaba probiotikov – živih mikroorganizmov, ki ugodno vplivajo na zdravje živali in s tem tudi na prehransko varnost ljudi.

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se raziskovalka z Oddelka za mikrobiologijo doc. dr. Polonca Štefanič s sodelavci osredotoča na sev Bacillus subtilis PS-216. Gre za naravno prisotno bakterijo z izjemnim potencialom kot alternativa antibiotikom v perutninarstvu, govedoreji, prašičereji, drobnici in celo čebelarstvu.

(VIR: UL BF)

Probiotik PS-216 se je izkazal za učinkovitega pri zmanjševanju pogostih patogenov, kot so Salmonella, Listeria, Campylobacter in E. coli. Ob tem:

• izboljšuje črevesno zdravje živali, prispeva k večjemu prirastu, zmanjšuje stres in pojavnost bolezni, ter izboljšuje kakovost krme (npr. preprečuje kontaminacijo silaže).

Z dodajanjem tega seva v krmo se tako ne le izboljšuje dobrobit živali, temveč se tudi zmanjšuje potreba po antibiotičnih tretmajih, kar je ključnega pomena za varnost živil in upočasnjevanje razvoja odpornosti.

V čebelarstvu, kjer je uporaba antibiotikov prepovedana, se zanimanje za probiotike hitro povečuje. Ena najnevarnejših bolezni čebel je huda gniloba čebelje zalege (Paenibacillus larvae), proti kateri ni učinkovitega zdravila. Probiotik B. subtilis, sicer naravno prisoten v cvetnem prahu in črevesju čebel, obeta naravno zaščito – s protimikrobnimi in imunomodulatornimi učinki.

(VIR: Canva)

Še posebej obetavni so endogeni sevi – tisti, ki izvirajo iz okolja čebel samih in so zato bolj prilagojeni gostitelju kot generični komercialni pripravki.

»Uporaba takšnih probiotičnih sevov lahko pomembno prispeva k zdravju čebeljih družin in predstavlja pomemben korak k trajnostnemu varstvu pred boleznimi,« poudarja doc. dr. Polonca Štefanič.

Doc. dr. Štefanič še dodaja, da v okviru iskanja probiotikov njihovo učinkovitost testirajo pri pitanju pitovnih piščancev, kjer merijo vpliv probiotika na prirast piščancev in na zmanjšano prisotnost patogenih bakterij, kot je Campylobacter jejuni.

(VIR: UL BF)