Raziskave potrdile uspešnost reševanje risov v dinarskih gozdovih in Julijskih Alpah
Evrazijski ris je dolgo veljal za najbolj ogroženo vrsto v naših gozdovih in populacija je bila še nedavno na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu. Zato je mednarodna ekipa strokovnjakov med leti 2017-2023 izvedla obsežen program reševanja populacije, v okviru projektov LIFE Lynx in ULyCA2. Med drugim so v Dinaride in Alpe so preselili 22 karpatskih risov ter več let skrbno spremljali učinke preselitev na populacijo risov, na naravo in na mnenje lokalnih prebivalcev. Rezultate raziskav o teh učinkih, ki so potekale pod vodstvom raziskovalcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so sedaj objavili v seriji znanstvenih člankov.
Slika 1: V okviru projekta LIFE Lynx so strokovnjaki pod vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije preselili 18 risov iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in na Hrvaško. Dodatne štiri rise so v istem času izpustili še Italijani v okviru partnerskega projekta ULyCA2. Na sliki izpust risa Maksa na Snežniku. Foto: Miha Krofel
Preseljevanje velikih zveri, da bi obnovili njihove populacije in vlogo, ki jo opravljajo v naravi, je zelo zahteven proces. Podobni projekti so se že večkrat izjalovili zaradi poginov živali ali nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Raziskovalci so uspešnost preselitev risov spremljali s pomočjo telemetričnega spremljanja, sistematičnega foto-monitoringa, analize genetskih vzorcev ter javnomnenjskih raziskav med lovci in lokalnimi prebivalci.
Rezultati so pokazali, da se je večina (68%) preseljenih risov uspešno vključila v populacijo in vsaj 59% se je uspelo razmnoževati. Uspešno vključevanje preseljenih risov se je odrazilo tudi na ravni populacije, saj se je padajoč trend ustavil in gostote risov so se v slovenskih in hrvaških Dinaridih med leti 2019 in 2023 povečale za 44%. Že v prvih letih je bilo opaziti tudi bistveno zmanjšanje stopnje parjenja v sorodstvu, s čimer so odpravili glavno grožnjo populaciji. K uspehu projekta je pomembno prispevala transparentna komunikacija ter tesno sodelovanje z lovci in lokalnimi skupnostmi, saj se je visoka podpora ohranjanju risov in njihovemu preseljevanju ohranila skozi vsa leta naravovarstvenih naporov.
Slika 2: Raziskovalci so do začetka leta 2024, ko je v Sloveniji nazadnje potekal monitoring risa, zaznali že preko 50 mladičev preseljenih risov. Pomemben je tudi podatek, da so bila njihova legla za več kot tretjino večja kot pri risih, ki so trpeli zaradi parjenja v sorodstvu. Foto: Miha Krofel
»Vsi zbrani podatki kažejo, da je bilo reševanje populacije risov več kot uspešno. S tem smo vrsti dali dobre možnosti, da se v naših gozdovih in gorah obdrži tudi v naslednjih desetletjih,« je povedal dr. Miha Krofel iz Biotehniške fakultete, vodja ene od raziskav, ki je bila te dni objavljena v ameriški znanstveni reviji Ecological Applications.
Raziskave sta sofinancirali Evropska Unija (projekta LIFE Lynx in Biodiversa+ Big_picture) ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (projekt ExtremePredator).
Projekt LIFE Lynx je bil izbran tudi med finaliste za izbor najboljšega LIFE projekta, za kar do 3. junija poteka tudi evropsko glasovanje za glas ljudstva: Zunanja povezava na https://www.lifeawards.eu/project/life-lynx/ Odpira se v novem oknu
Cilj trajnostnega razvoja:
15 – življenje na kopnem
Slika 3: Pred projektom LIFE Lynx so mnogi risi v slovenskih gozdovih, ki so izvirali iz ponovne naselitve šestih risov leta 1973, trpeli za posledicami parjenja v sorodstvu, kot so odpovedi srca. Na sliki je ris “Igi” iz okolice Iškega vintgarja, ki je imel deformacijo na enem ušesu, iz katerega sta mu rastla dva čopka, kasneje pa je poginil zaradi odpovedi degeneriranega srca. Med preseljenimi risi in njihovimi potomci raziskovalci zdravstvenih težav niso več opazili. Foto: Maj Hočevar
Povezave do izvirnih znanstvenih člankov:
- Krofel, M. in sod. 2025. Multidisciplinary monitoring and stakeholder engagement support large carnivore restoration in human-dominated landscape. – Ecological Applications, 35: e70052.
- Fležar, U. in sod. 2025. Hunter-engaged monitoring of the Eurasian lynx during the reinforcement process. – Wildlife Biology, e01399.
- Pazhenkova, E. in sod. 2025. Genetic rescue of the Dinaric lynx population: insights for conservation from genetic monitoring and individual-based modelling. – Evolutionary Applications, 18: e70045.
Kontakt za dodatne informacije:
- dr. Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; e-mail: