Kaj bomo jedli jutri? 50 let razprav o prihodnosti hrane na Biotehniški fakulteti

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je 5. junija 2025 gostila že 32. Bitenčeve živilske dneve – osrednji strokovni dogodek Oddelka za živilstvo, ki letos praznuje tudi pomembno obletnico: 50 let od prve izvedbe. V Dvorani dr. Janeza Hribarja se je zbralo več kot 200 udeležencev iz znanstvenih, strokovnih in študentskih vrst, dvorana pa je bila skoraj povsem zapolnjena – kar potrjuje, da so vprašanja prihodnosti hrane in trajnostnih prehranskih sistemov v središču zanimanja tako stroke kot širše javnosti.

(FOTO: Matej Holcar)

Zbrane je najprej nagovorila prof. dr. Barbka Jeršek, prodekanja in predstojnica Oddelka za živilstvo, ki je poudarila pomen povezovanja raziskovalnega dela, študentov in gospodarstva pri oblikovanju bolj odgovorne prehranske prihodnosti. Predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Tomaž Polak je dodal, da so Bitenčevi dnevi postali pomembna platforma za razpravo o prelomnih vprašanjih živilstva in prehranske politike.

(FOTO: Matej Holcar)

V uvodnem delu so se prisotni poklonili dvema izjemnima strokovnjakoma, ki sta pomembno zaznamovala razvoj fakultete in slovenskega živilstva – zasl. prof. dr. Janezu Hribarju in prof. dr. Poloni Jamnik. Nagovora v spomin pokojnima sodelavcema, profesorjema sta imela prof. dr. Rajko Vidrih in dr. Sonja Smole Možina.

(FOTO: Matej Holcar)

Uvodno vabljeno predavanje je predstavila dr. Blaža Nahtigal z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V prispevku z naslovom Prihodnost hrane in izzivi trajnostnega preoblikovanja prehranskih sistemov do leta 2050 je opozorila na globalne sistemske izzive, ki presegajo zgolj prehranske izbire posameznika – od zakonodajnih okvirov in okoljske krize do mednarodnega sodelovanja.

(FOTO: Matej Holcar)

Sledila je predstavitev strateškega evropskega projekta ERA Chair – Foodomics, ki ga vodi prof. dr. Nataša Poklar Ulrih. Projekt z uporabo sodobnih “-omskih” tehnologij (genomika, proteomika, metabolomika) preučuje povezave med hrano, zdravjem in boleznimi ter krepi znanstveno odličnost Biotehniške fakultete.

(FOTO: Matej Holcar)

Osrednji del dogodka je bil razdeljen na štiri vsebinske sekcije:

Sekcija I – Hibridna živila: predstavljeni so bili hibridni mesni izdelki, fermentacijske rešitve za izboljšanje kakovosti piščančjega mesa ter zgodbe uspešnih izdelkov Delamarisa, Incoma in drugih. Razpravljalo se je tudi o rastlinskih nadomestkih za sir in trajnostni čokoladi.

Sekcija II – Rastlinska živila: pozornost je bila namenjena procesiranju žit in stročnic za rastlinske beljakovine, inovativnim aromam, stabilnosti olj in mlečnokislinski fermentaciji kot metodi obogatitve prehranske vrednosti.

Sekcija III – Prehrana: kruh kot funkcionalno živilo prihodnosti, pomen šolske prehrane, sprejemanje rastlinskih nadomestkov mleka, vpliv mikroplastike ter prehranska preskrbljenost so bile ključne teme sekcije.

Sekcija IV – Alternativa: razprava je odprla pogled na hiperspektralno slikanje, fermentirane žuželke, sodobne trende uživanja maščob in uporabo zavrženih živil kot krme za rejne živali. Zaključno predavanje dr. Petre Medved Djurašinović je postreglo s pregledom trajnostne predelave hrane v Sloveniji in strategij za prihodnost.

(FOTO: Matej Holcar)

Več kot petdeset raziskovalcev, predavateljev in strokovnjakov je prispevalo k bogati vsebini dogodka, ki je z aktualnimi raziskavami in primeri dobrih praks še enkrat potrdil ključno vlogo Biotehniške fakultete kot vodilne znanstveno-izobraževalne ustanove na področju živilstva in prehrane v Sloveniji.

(FOTO: Matej Holcar)

Prispevki vseh predavateljev so zbrani v zborniku, ki je na voljo za nadaljnjo strokovno rabo in spodbudo k povezovanju. Dostopen je Zunanja povezava na TUKAJ. Odpira se v novem oknu