Ali lahko škodljivce posesamo s sesalcem? 

Koliko škodljivcev lahko odstraniš s sesalnikom?

Se da polje zavarovati brez kaplje pesticida?

In zakaj bi moral vsak kmetijski raziskovalec občasno vzeti v roke kitaro?

 

luka6luka7

(FOTO: Jaka Rupnik)

Luka Batistič, asistent raziskovalec na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, odgovore na ta vprašanja išče vsak dan. Njegov raziskovalni fokus? Škodljivci v kmetijstvu. Njegovo vodilo? Zatirati jih tako, da narava ne plača računa.

»V svojem delu najbolj uživam v dinamiki – en dan si na terenu z lovilci za marmorirano smrdljivko, naslednji dan se lotiš biofumigacije, zvečer pa si mogoče še na vaji z bendom,« pove z nasmeškom. Luka namreč ni le znanstvenik – je tudi kitarist in član skupine Samokres, s katero pravkar pripravlja svoj prvi album.

luka1

(FOTO: Jaka Rupnik)

Kot entomolog se ukvarja z invazivnimi vrstami, kot so japonski hrošč, ameriška koruzna sovka in seveda zloglasna marmorirana smrdljivka, ki jo je prvič spoznal na študentskem simpoziju – in jo kasneje našel kar na domačem vrtu na Primorskem. Od takrat mu raziskovanje žuželk ne da miru.

Njegove rešitve so vse prej kot klasične: namesto kemije uporablja inertne prahove (npr. na osnovi silicijevega dioksida), posevke, ki privabljajo škodljivce, mehansko odstranjevanje z – da, prav ste prebrali – sesalcem in biofumigacijo z rastlinami, ki v zemlji sproščajo naravne snovi za zatiranje škodljivcev.

luka3luka4

(FOTO: Jaka Rupnik)

Zakaj to počne?

Ker verjame, da mora biti prihodnost kmetijstva drugačna: manj pesticidov, več znanja. Več opazovanja in razumevanja narave, manj slepega poseganja vanjo. »Znanost mi omogoča, da iščem rešitve, ki res nekaj spremenijo – pa naj gre za boljšo hrano, bolj zdrava tla ali ohranjanje ekosistemov,« pravi.

In če bi lahko šel na kavo s katerimkoli znanstvenikom v zgodovini? Izbral bi Teslo, Darwina ali Yersina – pa ne le zato, ker so bili geniji, temveč ker so znali povezati znanost z vsakdanjim življenjem. Kar pravzaprav počne tudi sam.

luka5

(FOTO: Jaka Rupnik)

Če vam ob besedni zvezi “varstvo rastlin” najprej pridejo na misel škropiva in zaščitna obleka, Luka Batistič dokazuje, da je lahko ta svet veliko bolj raznolik, inovativen in, roko na srce, precej bolj navdihujoč. Morda se vam celo zazdi, da ste pravkar hoteli v roke vzeti povečevalno steklo in poiskati kakega žužka.

Članek je prirejen povzetek intervjuja, ki je bil objavljen v časniku Delo, 12. junija 2025, avtorica: Saša Senica (rubrika »Znanstvenik spreminja svet«) in je dostopen na POVEZAVI.