Suša ne prizanaša – stroka Biotehniške fakultete poziva k strateškemu ukrepanju

3. julija 2025 sta bila v ospredju javnih razprav o podnebnih in kmetijskih razmerah dva prispevka – radijska oddaja Studio ob 17-ih na Prvem programu Radia Slovenija ter televizijska oddaja Odmevi na TV Slovenija 1. Med sogovorniki, ki so podali izčrpne strokovne analize in predloge rešitev, so bili tudi trije predstavniki Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: dekanja prof. dr. Marina Pintar, upokojena klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in agronom dr. Robert Veberič.

(Vir: Canva)

Podnebne spremembe niso več opozorilo, temveč realnost

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je v oddaji Odmevi poudarila, da so suše danes dvakrat verjetnejše kot nekoč: »Verjetnost, da dobimo sušo, je iz 15 % zrasla na 30 %. To pomeni, imamo vsako leto možnost, da ne vsake 3. leto sušo nacionalnih dimenzij. Podaljšale so se suše. To se pravi čas. Geografsko območje v Sloveniji se je povečalo. Tako da ti trendi so neizprosni.« Območja suše se geografsko širijo, podaljšuje se tudi njihov časovni obseg. Po njenih besedah se Slovenija še vedno premalo sistemsko odziva.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj (Vir: UL BF)

Ob tem je poudarila, da bo Slovenija potrebovala zajetja, saj klasični viri za namakanje odpovejo ravno v času največje potrebe: »Ko se bomo šli namakanje, takrat ne moreš ne podtalnice obremenjevati, ne rek – ker takrat vode ni. Slovenija bi potrebovala vsaj 5 takih ogromnih zajetij, kot je recimo Vogrsko.«

(Vir: Canva)

Stanje na terenu zelo dobro poznata tudi agronom dr. Robert Veberič in dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Marina Pintar, ki je sodelovala v popoldanski radijski oddaji Studio ob 17h. Oba poudarjata, da se kmetje pogosto znajdejo brez realnih možnosti za prilagoditev.

Dr. Veberič je o vplivu vročine dejal: »V momentu, ko gremo s temperaturami nad 30 °C, se začnejo pri rastlinah težave. Rastline so ukoreninjene v tla in se ne morejo umakniti. Ljudje, živali se lahko – medtem ko rastline pa ne.«

Prof. dr. Robert Veberič (Vir: UL BF)

Po njegovih besedah se pri razvoju sistemov za namakanje pogosto zatika pri dolgotrajnih postopkih in slabi odzivnosti akterjev: »Največkrat se zatika pri administrativnih zahtevah, dolgotrajnih postopkih. Tudi mogoče včasih nefleksibilnosti raznoraznih akterjev.« Kljub temu vidi v novem podnebnem režimu tudi priložnosti: »Kivi, kaki, figa ali smokva – to so sadne vrste, ki so tipično mediteranske, pa jih danes poznamo po celi Sloveniji.«

(Vir: Canva)

Namakanje: največja priložnost – in največja sistemska ovira

Dekanjo prof. dr. Marino Pintar skrbi predvsem dejstvo, da je Slovenija na področju namakanja na evropskem repu: »V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih 8000 hektarov, po statistiki jih namakamo približno 4500. To smo absolutno na repu Evrope – in po odstotku kmetijskih zemljišč, ki jih namakamo, in tudi absolutno po obsegu.«

Spomnila je, da država že več let sistemsko premalo vlaga v namakalne sisteme: »Država je pravzaprav vlagala v namakalne sisteme izjemno malo, le 4 procente tistega, kolikor je bilo suše.«

Prof. dr. Marina Pintar, dekanja UL BF (Vir: UL BF)

Ključni problem vidi v tem, da se kmetje težje odločajo za skupne sisteme: »Problem je v tem, da se ljudje bistveno lažje odločajo za samostojno investicijo, ker se morajo soočati samo s svojimi željami in s svojimi potrebami.«

Zato poudarja, da morajo biti v procesih priprave projektov vključeni tudi strokovnjaki, ki znajo ljudi povezovati: »Bi mogla biti v tem sestavu tudi strokovnjaki, ki obvladajo mehke veščine za to, da prepričajo tiste, ki so skeptični, da pristopijo.«

Njeno stališče je jasno: »Kmetijstvo, ki čaka samo na dež, ni trajnostno, četudi je morda ekološko.«

(Vir: Canva)

Medtem ko se Evropa pripravlja na prihodnje vročinske valove, slovensko kmetijstvo ostaja premalo odporno

Strokovnjaki Biotehniške fakultete se strinjajo – potrebujemo prilagoditve, ki vključujejo strateško rabo vode, testiranje novih kultur, boljše vključevanje stroke in dolgoročno razmislek o varnosti hrane. In ta prihodnost se – kot kažejo zadnji dnevi – začne že danes.

Skupni glas stroke s fakultete je jasen: brez odločnih ukrepov, strateških vlaganj in usklajenega delovanja lokalnih skupnosti, države in evropskih institucij bo slovensko kmetijstvo vsako leto znova izgubljalo bitko s podnebjem. Biotehniška fakulteta kot znanstveno in strokovno središče bo tudi v prihodnje igrala ključno vlogo pri snovanju rešitev, ki naj presegajo kratkoročno sanacijo škode in namesto tega gradijo dolgoročno odpornost in prilagodljivost.