Miti in resnice o mleku

Mleko je eno najbolj nadzorovanih živil in pomemben del uravnotežene prehrane. Kljub številnim mitom in dvomom ostaja njegova vloga v prehrani odraslih in otrok dobro raziskana in potrjena.

(Vir: Canva)

Mleko ni samo za otroke
Čeprav pogosto slišimo, da je mleko primerno le za otroke, to ne drži. V Evropi so se naši predniki skozi zgodovino prilagodili na uživanje mleka in mlečnih izdelkov, zato je večina prebivalcev na to prehransko skupino dobro prilagojena. Izjema so posamezniki z laktozno intoleranco ali alergijo, ki naj posežejo po mleku brez laktoze ali drugih nadomestkih.

Vir kalcija, vitamina D in podpore kosti
Mleko in mlečni izdelki so dober vir kalcija in vitamina D ter spadajo med t. i. anabolna živila, ki spodbujajo rast mišic, če jih uživamo ob vadbi. Redno uživanje mlečnih izdelkov lahko prispeva k trdnosti kosti in zmanjšanju tveganja za osteoporozo, čeprav so pri tem enako pomembni tudi gibanje, izogibanje alkoholu in kajenju.

(Vir: Canva)

Izločanje mleka ni priporočljivo
Raziskave kažejo, da popolno izločanje mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane lahko negativno vpliva na gostoto in čvrstost kosti. Zato je priporočljivo, da mlečni izdelki ostanejo del uravnotežene prehrane, razen če nam povzročajo zdravstvene težave.

Različne vrste mleka
Kravje mleko je za večino ljudi dovolj dobro, posamezniki pa se lahko odločijo tudi za kozje, ovčje ali kobilje mleko, ki se razlikujejo po okusu, vsebnosti maščob in beljakovin. Rastlinski napitki so alternativa, a hranilno niso enakovredni živalskemu mleku.

Miti o predelavi in transportu
Skrbi, da bi se mleko vračalo iz trgovin v mlekarne in ponovno predelovalo, so neutemeljene. Takšno početje bi bilo neekonomično in tudi tehnološko neizvedljivo, saj je mleko zelo občutljivo živilo, ki bi se ob prekomernem transportu hitro pokvarilo.

Homogenizacija in pasterizacija
Homogenizacija je preprost proces, pri katerem se maščobne kroglice v mleku razbijejo na manjše, da se maščoba ne dvigne na površje. Gre za postopek, namenjen večji prijetnosti za potrošnike, in ne vpliva negativno na kakovost. Pasterizacija pa pomeni segrevanje mleka na temperaturo do 100 °C, pri čemer se uničijo patogeni mikroorganizmi in mleko postane varno za uživanje.

(Vir: Canva)

Prekuhavanje mleka
Babice so imele prav – prekuhavanje mleka je smiselno, saj lahko uniči bakterije, ki so nevarne predvsem ranljivim skupinam, kot so majhni otroci, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Mleko v kavi
Dodajanje mleka v kavo ni škodljivo. Gre predvsem za osebni okus, saj količina mleka v kavi ne vpliva na zdravje.

Mleko tako ostaja eno od osnovnih živil, pri katerem večina skrbi in mitov nima znanstvene podlage. Ključno je, da poslušamo svoje telo – če mleko dobro prenašamo, ga brez skrbi vključimo v prehrano.

Članek je povzet po intervjuju z doc. dr. Primožem Trevnom (Biotehniška fakulteta UL) v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija 1, 22. septembra 2025.