Upravljanje z rjavim medvedom v Sloveniji se odmika od znanstvenih temeljev

Strokovnjaki Biotehniške in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani opozarjajo na nujnost strokovno podprtega upravljanja z rjavim medvedom.

(FOTO: Matej Holcar)

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je potekala novinarska konferenca, na kateri so raziskovalci Biotehniške in Veterinarske fakultete UL predstavili strokovna stališča glede trenutnega sistema upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Izpostavili so, da se je sistem, ki je bil desetletja evropski zgled, v zadnjem letu začel oddaljevati od znanstveno preverjenih ukrepov, kar se odraža v porastu konfliktov med medvedom in človekom.

Rjavi medved je v Sloveniji po vseh bioloških kazalnikih v zelo dobrem ohranitvenem stanju – njegova populacija je stabilna in povezana s populacijami na Hrvaškem ter v širšem dinarsko-balkanskem prostoru. V zadnjih petnajstih letih je Slovenija uspešno vzdrževala sobivanje človeka in medveda s kombinacijo ukrepov, kot so električne ograje, varno ravnanje z odpadki, preprečevalno krmljenje, izobraževanje javnosti ter strokovno načrtovan in reguliran odstrel posameznih konfliktnih osebkov. Tak pristop je zagotavljal nizko stopnjo konfliktov ob visoki ohranjenosti populacije.

(FOTO: Matej Holcar)

Raziskovalci opozarjajo, da se v zadnjem obdobju opušča del teh preverjenih ukrepov in uvaja alternativne, ki niso znanstveno utemeljeni ali izvedljivi.

Posledica so pogostejša srečanja medvedov z ljudmi, poškodbe premoženja ter primeri nevarnega vedenja medvedov, kar zmanjšuje zaupanje lokalnega prebivalstva v sistem upravljanja.

Doc. dr. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete poudarja, da je »ugodno stanje populacije rezultat premišljenega in podatkovno podprtega upravljanja, ki združuje različne preventivne ukrepe in uravnavanje številčnosti«.

Doc. dr. Tomaž Skrbinšek (FOTO: Matej Holcar)

Doc. dr. Hubert Potočnik opozarja, da se letos kvotni odvzem, kljub enotni podpori stroke, skoraj ne izvaja, kar bo povzročilo nadaljnjo rast populacije in s tem konfliktov.

Doc. dr. Hubert Potočnik (FOTO: Matej Holcar)
 

Prof. dr. Gorazd Vengušt z Veterinarske fakultete pa izpostavlja, da »predlagana uporaba kontracepcije pri medvedih ni znanstveno utemeljena in ne rešuje temeljnega problema sobivanja«.

Prof. dr. Gorazd Vengušt (FOTO: Matej Holcar)

Prof. dr. Klemen Jerina dodaja, da »so se posledice opuščanja preverjenih rešitev že pokazale v praksi – konflikti se stopnjujejo, odzivi so prepozni, prebivalstvo pa izgublja zaupanje v sistem, ki je bil do zdaj eden najbolj uspešnih v Evropi.«

Prof. dr. Klemen Jerina (FOTO: Matej Holcar)

Raziskovalci ob tem poudarjajo, da je temelj učinkovitega varstva medveda v Sloveniji sobivanje, ki temelji na strpnosti in sodelovanju ljudi, ki si z njim delijo prostor. Dolgoročno ohranjanje tega ravnovesja je mogoče le, če so odločitve o upravljanju sprejete na podlagi znanstvenih dokazov, raziskav in izkušenj iz prakse.

Uradna izjava za javnost po novinarski konferenci dne 15.10.2025 je dostopna tukaj: Povezava na dokument SOJ_Upravljanje z medvedom se oddaljuje od znanosti_15102025.docx Odpira se v novem oknu