Ponovno oživela

Te dni smo v Botaničnem vrtu UL, v okviru rednega monitoringa, ki ga izvajamo v okviru projekta LIFESeedforce, z veseljem ugotovili, da je poskusna naselitev vrste Marsilea quadrifolia v ribnike na Pragerskem odlično uspela.

Letos junija smo namreč njene prve primerke poskusno zasadili na Pragerskem in jesenki pregled zasajenih lokacij je pokazal, da se je rastlin na dveh od štirih zasajenih lokacij zelo uspešno prijela in se namnožila vsaj 400x kar kaže nekaj kvadratnih metrov velika površina njenih plavajočih listov, ki je nastala iz vsega štirih poskusno zasajenih lončkov.

(FOTO: Blanka Ravnjak)

Ustreznost rastišč smo najprej preizkusili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani in kot smo predvidevali, se je izkazalo, da rastlina najbolje uspeva na soncu in na izpostavljeni vodni površini ter v plitkejšem delu obrežja kjer se lahko zakorenini v muljasta tla. Na takšna mesta smo poskusno v naravi zasadili samo po štiri primerke rastline in uspeh je bil zares več kot spodbuden. Populacija se je v štirih mesecih namnožila na preko 1000 primerkov. Da je poznavanje ekologije vrst za uspešno naselitev najpomembnejše se je izkazalo tudi pri drugih ponovnih naselitvah, ki so jih v okviru projekta LIFESeedforce opravili kolegi iz Italije pri drugih vrstah. Pri vseh ponovnih zasaditvah so predhodno opravljene tudi genetske analize, s katerimi se ugotovi genetska raznolikost vrste in se zagotovi ustreznost genetskega materiala za ponovno naselitev.

(FOTO: Blanka Ravnjak)

Vrste M. quadrifolia že nekaj let v naravi ne opažamo več, čeprav naj bi bila po nekaterih podatkih prisotna na nahajališčih v severovzhodnem delu Slovenije.

Tudi ostali terenski raziskovalci so potrdili, da vrste niso več zasledili. O tem smo se v letih 2021 in 2022 prepričali tudi pri lastnih raziskavah. Na mnogih lokacijah, kjer so jo nekoč videvali, je na informacijskih panojih še vedno navedena kot velika posebnost, a tudi tam te rastline ni več. Kljub temu obstoji obsežnejša populacija iz teh prvotno naravnih populacij na nadomestnem rastišču v botaničnem vrtu Tal 2000, kjer se je ohranila populacija iz Turnovskih ribnikov. Glavni vzrok, da je v naravi rastlina praktično izginila, je zaraščanje nekdaj bolj čiščenih ribnikov in manjše število bolj odprtih in plitvejših vodnih površin. Danes so njeni habitati zaraščeni večinoma z vrstami Phragmites australis, Iris pseudacorus, Typha angustifolia, Nymphaea alba, Nuphar luteum, Nymphoides peltata, Trapa natans. Vse te vrste tako na vodni gladini kot v delu od obrežja do globine pol metra ali več zasedajo njena rastišča. Štiriperesna marzilka bi uspevala lahko samo v občasno degradiranih površinah ribnikov, ki niso stalno pod vodo. S tem bi njene druge vodne tekmice izgubile možnost rasti in bi potem marzilka prevzela vlogo pionirske vrste. Drugi vzrok izginotja je vnos rastlinojedih rib (npr. belega amorja) v ribnike, kar je primer ribnikov pri Pragerskem. Prav zaradi tega smo iz Botaničnega vrta Tal pridobili posamezne osebke, ki izvirajo iz populacije iz Turnovih ribnikov. Le-te smo uspešno razmnožili v veliko populacijo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. 

Marsilea quadrifolia L. – štiriperesna marzilka je zelo nenavadna praprot in je ena izmed redkih vodnih praproti pri nas.  Značilnost marzilke so listi, ki so do baze deljeni na štiri trikotno narobe jajčasto oblikovane lističe, kar daje videz štiriperesne deteljice. Listi so goli in dolgi do 12 mm. Listi plavajo na vodni gladini, v mraku pa rastlina listne segmente zloži v pokončno lego. Ima tri tipe listov: potopljene, plavajoče in kopenske. Je trajnica visoka do 15 cm, s plazečim, rahlo razraslim steblom. Listni peclji lahko v času, ko je rastlina potopljena dosežejo dolžino tudi do 50 cm. Tako kot ostale praproti se razmnožuje s trosi. Nahajajo se v fižolasto oblikovanih sporokarpih, ki so nameščeni na bazi listnih pecljev (Vreš 2004).

(FOTO: Blanka Ravnjak)

Vrsta je razširjena razširjena v srednji in južni Evropi, vse do zmernih ter tropskih predelov vzhodne Azije (Corli in sod. 2021).  V Sloveniji je bila po starejših podatkih  prisotna na Krškem polju (Plemel 1862) ter na Dravskem in Ptujskem polju (Hayek 1956), vendar za Krško polje že vsaj 100 let ni potrjenega pojavljanja. V preteklih dvajsetih letih je bila opažena v ribnikih na Pragerskem, Račkih ribnikih in v ribnikih, Grajevniku in v ribnikih pri Podvincih (Vreš 2004), v zadnjem desetletju pa le v Račkih ribnikih. Uspeva na vlažnih rastiščih s plitvo vodo, kar pomeni da jo lahko najdemo v vodnih jarkih, ribnikih, opuščenih glinokopih in pogosteje poplavljenih mestih. Tolerira lahko s hranili bogato vodo pri različnih pH vrednostih zaradi česar ima fitoremediacijske zmožnosti in lahko delno nevtralizira negativne učinke zmernega povečanja količine organskega materiala v vodi (Corli in sod. 2021).  Pogosto  kot pionirska vrsta zasede mesta, ki jih je s svojim delovanjem ustvaril človek in v njih zastaja voda. V procesu sukcesije in z zaraščanjem območji z višjimi rastlinami pa marzilka lahko počasi izgine.

Prav zaradi tega opuščanje skrbi za vodna telesa, osuševanje in njih zaraščanje povzroča njeno izginjanje.

Ref:

Corli A., Rossi G., SimoneOrsenigo O., Abeli T. 2021. Biological flora of Central Europe: Marsilea quadrifolia L.. Perspectives in Plant Ecology, Evolution and Systematics 53: 53(3):125641

Hayek A. 1956. Flora von Steiermark 2 (2): 1–147. Akademische Druck. und Verlagsanstalt. Graz.

Plemel V. 1862. Beiträge zur Flora Krains. Drittes Jahresh. d. Ver. d. Krain. Landesmus., 120–164, Ljubljana.

Vreš B. 2004b. Marsilea quadrifolia L. -štiriperesna marsiljka, marzilka Kranjska sita. Natura 2000 v Sloveniji Rastline. Ed.: Čušin B. pp 120-124.

*Avtor članka je dr. Jože Bavcon