Raziskava o izpostavljenosti evropskega goveda vročinskim valovom

Govedoreja je pomemben gradnik evropske kulture, gospodarstva in prehrane. Z rejo okoli 73 milijonov glav goveda se ukvarja okoli 1.3 milijona evropskih kmetijskih gospodarstev, zaradi česar je govedoreja eden izmed najbolj pomembnih sektorjev evropskega prehranskega sistema. Evropa je eden izmed najpomembnejših regij za pridelavo mleka in govedine na svetu. Govedoreja je tudi pomemben vir izpustov toplogrednih plinov, saj prispeva okoli 5% vseh izpustov regije in okoli polovico vseh izpustov evropskega kmetijstva, hkrati pa je pomemben vir izpustov dušika.

Govedoreja je istočasno tudi pomemben oblikovalec evropskih kulturnih krajin, posebej travinj, in ima pomembno vlogo pri preprečevanju zaraščanja. EU ima ambiciozne cilje za vzdrževanje visoke ravni pridelave govedine in mlečnih izdelkov, zagotavljanja dohodkov govedorejcev in nižanja okoljskih vplivov govedoreje, posebej izpustov toplogrednih plinov. Vendar, vsi ti gospodarski, družbeni in okoljski cilji so ogroženi, saj je govedoreja tudi eden izmed sektorjev, ki je najbolj izpostavljen podnebnim spremembam.

Vročinski valovi imajo precejšnje neposredne in posredne vplive na govedorejo. Neposredno lahko vodijo v presežno smrtnost goveda, slabšo dobrobit in počutje živali, poslabšano sposobnost razmnoževanja in neravnovesja hranil, kar vse vodi v slabšo produktivnost govedorejskih kmetij. Posredno pa vročinski valovi vodijo v nižje hektarske donose poljščin in travinj, kar vodi v slabšo dosegljivost krme, oz. višjo ceno le-te (in ostalih kmetijskih vnosov), kar vpliva na višje stroške in s tem prihodke kmetov.

Govedorejci se na vročinske valove lahko prilagodijo prek zagotavljanja sence na pašnikih, v hlevih pa prek izboljšanja kroženja zraka, hlajenja s pomočjo klimatskih naprav, in zagotavljanja dostopa do odprtih površin. V določenih delih Sredozemlja tudi prihaja do zamenjave pasem goveda ali pa celo opuščanje govedoreje in zamenjava z drobnico. Za ustrezno načrtovanje ukrepov prilagajanja pa so potrebne ocene kako bo govedo v bližnji prihodnosti izpostavljeno vročinskim valovom in identifikacija območij, ki bodo še posebej izpostavljena. Dosedanje študije so že ugotovile, da bo govedoreja v Evropi – v  primerjavi z ostalimi svetovnimi regijami – še posebej izpostavljena vročinskim valovom. Prostorsko podrobne analize, ki bi upoštevale raznolikost evropskega govedorejskega sektorja, pa so do sedaj manjkale. Tako ni bilo jasno, kje in kateri sektorji bodo še posebej izpostavljeni. Nova študija doc. dr. Žiga Maleka iz Biotehniške fakultete in dr. Linde See iz Mednarodnega inštituta za uporabne sistemske analize IIASA na Dunaju, je analizirala kje in do kakšne mere lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo spremembe izpostavljenosti evropskega govedorejskega sektorja do vročinskih valov.

Na ravni Evropske Unije in Združenega Kraljestva je študija ocenila, da bo kar 6.2 do 13.7 milijona enot glav velike živine do leta 2050 izpostavljeno 15 ali več dodatnim dnem vročinskih valov, glede na današnje podnebje. To predstavlja – odvisno od podnebnega scenarija, torej truda globalne skupnosti za nižanje izpustov in blaženje podnebnih sprememb – 11 do 22% vsega današnjega goveda. Študija ugotavlja, da so velike razlike med tipi govedoreje: 4.5 do 12% goveda, ki ima dostop do pašnikov, bo izpostavljena 15 ali več dodatnim vročim dnevom, medtem ko je pri govedu, ki nima dostopa do pašnikov in je vedno v hlevu, ta delež precej višji s kar 18 do 35% (odvisno od scenarija).

Tudi med regijami in državami v Evropi so velike razlike. Govedo v Alpah in Sredozemlju bo še posebej izpostavljeno, medtem ko bodo živali na Severu in Zahodu, torej Evropskih državah z blagim, oceanskim podnebjem, manj izpostavljene vročinskim valovom. Na udaru vročinskih valov bodo še posebej države na jugu Evrope, kot so Italija, Španija, Bolgarija, Grčija, Romunija in tudi Slovenija. V mnogih med posebej izpostavljenimi državami, kot sta Slovenija in Italija, ima govedoreja pomembno družbeno, prehransko in kulturno vlogo, zaradi česar bo prilagajanje še posebej pomembno.

»Evropske krave so pomemben del našega prehranskega sistema, kulturnih krajin in tudi gospodarstva, in na stotisoče evropskih kmetic in kmetov je odvisnih od pridelave mlečnih izdelkov in govedine.« dodaja glavni avtor raziskave dr. Žiga Malek iz Biotehniške fakultete. »Jasno pa je, da se bo govedoreja morala bodisi prilagoditi novi podnebni realnosti s čedalje bolj pogostimi in močnejšimi vročinskimi valovi, bodisi premakniti iz območij, kjer bodo ti preprosto preveč intenzivni. Naša raziskava omogoča ostalim znanstvenikom, odločevalcem v članicah Evropske Unije in Združenem kraljestvu, da načrtujejo odločne ukrepe za prilagajanje na vročinske valove v sektorju govedoreje. Če ukrepi ne bodo dovolj ambiciozni, bodo govedorejci v mnogih evropskih državah ogroženi.«

Študija, objavljena v reviji nature portfolio journal Sustainable agriculture je prosto dostopna na povezavi: Zunanja povezava na https://www.nature.com/articles/s44264-025-00113-w Odpira se v novem oknu

*Avtor objave in fotografij je dr. Žiga Malek, Krajinska arhitektura UL BF