Številka pogodbe:

P4-0097

Oddelek:

Oddelek za zootehniko

Katedra:

Inštitut za mlekarstvo in probiotike

Katedra za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo

Katedra za prehrano

Tip projekta:

Raziskovalni/infrastrukturni program

Vrsta projekta:

Raziskovalni program

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

Trajanje:

01.01.2019 - 31.12.2024

Vrednost ARRS FTE:

4 FTE

Vrednost projekta skupaj:

4.7 FTE

Vodja projekta na BF:

Bogovič Matijašić Bojana

P4-0097 Fotografija 6.gifP4-0097 Fotografija 5.gifP4-0097 Fotografija 4.gifP4-0097 Fotografija 3.gifP4-0097 Fotografija 2.gifP4-0097 Fotografija 1.jpg

Prebavila ljudi in živali gostijo številčno in raznoliko množico mikroorganizmov – črevesno mikrobioto, ki je življenjskega pomena za gostitelja (prebava, imunski sistem ...).  Prehrana igra pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote in mikrobioma (kolektivnega genoma) prebavil. V svetu raziskave mikrobioma zelo spodbujajo, z namenom da bi izsledki čimprej našli mesto v aplikacijah v živinoreji, pri varovanju zdravja, terapijah in varovanju okolja.

Program Prehrana in mikrobna ekologija prebavil (P4-0097) izvajamo na Oddelku za zootehniko BF od leta 2004, v sodelovanju z EMONA Razvojnim Centrom za prehrano. Skupina, ki jo trenutno vodi znan. svet. dr. Bojana Bogovič Matijašić, združuje 17 raziskovalcev, 4 mlade raziskovalce in 3 tehnike z Inštituta za mlekarstvo in probiotike, Katedre za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo in Katedre za prehrano. Odlikuje nas interdisciplinarnost, saj so med nami biologi, mikrobiologi, živilski tehnologi, zootehniki, biotehnologi, kemik in biokemik. Raziskujemo, kako prehrana ljudi in živali vpliva na mikroorganizme v prebavilih (mikrobiota, mikrobiom), preko njih na organizem gostitelja (imunski sistem, metabolizem), preko živali pa tudi na prehransko vrednost in kakovost živalskih proizvodov. Veliko pozornosti posvečamo tudi proučevanju s tem povezanih negativnih vplivov na okolje, preko živalskih izločkov in organskih odpadkov, ki jih je mogoče zmanjšati preko modulacije mikrobiote in s pomočjo razgradnje organskih substratov, ob sočasni tvorbi bioplinov (metan, vodik).

Med odmevnejšimi objavami iz preteklih treh let so izsledki o biokulturah z anaerobnimi hidrolitskimi bakterijami za razgradnjo organskih substratov, o vplivih nanodelcev (TiO2) na evkarionstski modelni organizem Tetrahymena thermophila (Rajapakse in sod., 2016), o genomih prevotel in njihovi sposobnosti za izkoriščanje polisaharidov (Accetto in sod., 2015), o vplivu vegetarijanskega režima prehranjevanja na mikrobioto prebavil (Bogovič Matijašić in sod., 2014) in o vplivu sinbiotičnega izdelka na bolnike s sindromom razdražljivega črevesa (Bogovič Matijašić in sod., 2016). Med objavami v letu 2017 velja omeniti predvsem izsledke raziskovanja vpliva hipoksije in neaktivnosti na mikrobioto in raven črevesnih metabolitov (Šket in sod., 2017; Šket in sod., 2017), proizvodnje bioplina iz pivovarskih odpadkov (Panjicko in sod., 2017), klinične raziskave o vplivu uživanja probiotičnega jogurta na osebke z laktozno intolerance (Roškar in sod., 2017), vpliva dodajanja taninov v prehrani prašičev (Rezar in sod., 2017), vpliva dodajanja α in γ tokoferola na vnetne procese in metabolizem piščancev (Korošec in sod., 2017) ter razvoja otrokove črevesne mikrobiote v prvih treh mesecih življenja (Obermajer in sod., 2017).