Raziskovalni projekti

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

Dobro razumevanje znanja in procesov učenja je ključnega pomena za uveljavitev kmetijskih praks, ki so skladne s cilji varstva okolja in narave. Poznavanje in sprejemanje okoljskih ciljev s strani kmetov je pomemben predpogoj za uspešno uveljavitev okolju prijaznih  kmetijskih tehnologij, uporabo višjih okoljskih standardov
(npr. ekološka pridelava) v tržnem pozicioniranju in za vključevanje v okoljske instrumente kmetijske politike, kot so kmetijsko-okoljska plačila. Nove potrebe zahtevajo spremembe tradicionalnih področij delovanja in strukture svetovalnih služb, ki se kažejo v smeri širjenja kompetenc kmetijskih svetovalcev in vključevanja novih strok in organizacij. Potreben je tudi razmislek o drugačnih metodah prenosa znanja, ki bi bile bolj celostne in prilagojene lokalnim potrebam.

Deležniki in kmetje v Sloveniji niso zadovoljni z obstoječim sistemom prenosa znanja, kar se odraža v upadajočem interesu za sodelovanje v operacijah KOPOP in neizkoriščenem trženjskem potencialu okoljskih 'nadstandardov' v kmetijski proizvodnji. Razkriva se potreba po boljši integraciji okoljskih in naravovarstvenih znanj v obstoječi sistem kmetijskega svetovanja in spremembi metod svetovanja. Slednje bi morale po mnenju kmetov v večji meri temeljiti na lokalni uporabi znanja z ogledi in demonstracijami na terenu, usposabljanja pa naj bi potekala bolj individualno ali v manjših skupinah.

V raziskavi želimo razviti nove pristope prenosa znanja o vsebinah s področja varovanja narave in okolja v kmetijstvu, preizkusiti njihovo uspešnost in stroškovno učinkovitost in vzpostaviti sistem kazalnikov in metodologije vrednotenja ukrepov kmetijske politike.

Projekt bo temeljil na intenzivnem sodelovanju z Javno službo kmetijskega svetovanja in bo vključeval tudi različne aktivnosti za prenos rezultatov in izkušenj projekta v prakso kmetijskega svetovanja v Sloveniji. V ta namen smo oblikovali interdisciplinarno raziskovalno skupino, v kateri poleg raziskovalcev s področij agrarne ekonomike in politike, didaktike biologije ter strokovnjakov s specifično naravovarstveno ekspertizo aktivno sodelujejo izvajalci javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS).

Predvideni rezultati projekta so zasnovani z namenom neposrednega in učinkovitega prenosa v prakso. Med njimi izpostavljamo naslednje: 

1. določitev kazalnikov in metodologije za vrednotenje uspešnosti ukrepov prenosa znanja; 
2. Vzpostavitev učne skupine 20 kmetijskih svetovalcev in pripravnikov; 
3. Konceptualna zasnova mreže demonstracijskih kmetij; 
4. Predlogi relevantnih ukrepov prenosa znanja v okviru kmetijske politike.

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

Delo bo potekalo v šestih delovnih svežnjih:

DS0: Koordinacija in vodenje projekta
Gre za tehnični delovni sveženj, ki je v celoti namenjen uspešni izvedbi in kontroli kakovosti rezultatov projekta.

DS1: Pregled pristopov k prenosu znanja in analiza primerov uporabe
Namenjen je pregledu pristopov k prenosu znanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave v kmetijstvu. Poudarek bo na pristopih, ki so relevantni tudi v kontekstu slovenskega kmetijstva. Izvedena bo ocena primernosti različnih novih pristopov k prenosu znanja, zlasti v luči izkušenj dosedanjih aktivnosti prenosa znanja v okviru kmetijsko-okoljske politike v Sloveniji.

DS2: Metodologija vrednotenja ukrepov prenosa znanja in določitev izhodiščnega stanja kazalnikov
Na osnovi pregleda relevantnih virov in relevantnih predhodnih izkušenj bomo za potrebe spremljanja in vrednotenja uspešnosti in učinkovitosti prenosa znanja razvili nabor kazalnikov, ki bo vključeval kazalnike učinka, rezultata in vpliva. Sistem kazalnikov bomo pilotno testirali na vzorcu 150-200 kmetij in ovrednotili rezultate z naprednimi statističnimi metodami (EFA, CFA, strukturni modeli).

DS3: Analiza uspešnosti in stroškovne učinkovitosti izbranih pristopov k prenosu znanja
Ta delovni sveženj je namenjen preizkusu uspešnosti različnih pristopov k prenosu znanja o vsebinah s področja varovanja narave in okolja v kmetijstvu. V formatu naključnega nadzorovanega poskusa (RCT) s skupino 200 kmetijskih gospodarstev, razdeljenih v tri testne skupine, bomo izvedli različne oblike prenosa znanja (predavanja, demonstracija dobrih praks, skupinsko svetovanje) na treh različnih sklopih vsebin (krajinske značilnosti, biotska pestrost, kakovost voda in tal). Učinkovitost različnih pristopov k prenosu znanja bomo ovrednotili v skladu z doktrino pedagoškega raziskovanja ter ekonometrično. Stroškovno učinkovitost izbranih metod prenosa znanja bomo ovrednotili s pristopom analize stroškov in koristi.

DS4: Priporočila za načrtovanje ukrepov kmetijsko-okoljske politike in prenos v prakso
Namenjen je prenosu pridobljenega znanja v prakso in zagotavljanju trajnosti rezultatov. Na osnovi raziskovalnih rezultatov ter pravnega in instucionalnega okvira kmetijske politike v Sloveniji bomo pripravili nabor ukrepov za prenos znanja na področju varovanja okolja in narave v povezavi s kmetijsko rabo virov. Kadrovski prispevek projekta k vzpostavitvi učinkovitejših pristopov prenosov znanja o varovanju okolja in narave v kmetijstvu predstavlja usposobitev učne skupine 20 kmetijskih svetovalcev in pripravnikov. Okvir za pridobivanje izkušenj in kompetenc in kmetov skozi praktično usposabljanje pa bomo v projektu omogočili s pripravo konceptualne zasnove mreže demonstracijskih kmetij.

DS5: Komuniciranje in diseminacija rezultatov
Z aktivnostmi komunikacije in diseminacije nameravamo senzibilizirati akterje vzdolž verige izmenjave znanja o vsebinah varovanja okolja in narave v kmetijstvu:

1. načrtovalce politik s pripravo predloga nabora ukrepov prenosa znanja ter strokovnih podlag za njihovo spremljanje in vrednotenje;
2. izvajalce JSKS s kadrovsko usposobitvijo in pripravo podpornih gradiv;
3. kmete z vključitvijo v proces načrtovanja prihodnjih aktivnosti prenosa znanja, ki bolje odgovarja njihovim potrebam in
4. razvojno-raziskovalno skupnost z objavljanjem znanstvenih prispevkov in predstavitvah na znanstvenih in strokovnih prireditvah.

SICRIS povezava