Poletne šole izvedene v študijskem letu 2024/25
1.Zunanja povezava na Odpira se v novem oknuZunanja povezava na Poletna šola Bioinformatike 2025: Primerjalna genomika, metagenomika dolgih odčitkov in meta-taksonomska analiza* (Bioinformatic Summer School: Comparative Genomics, Nanopore Metagenomics and Metataxonomic Analysis) Odpira se v novem oknu
*Vsi podatki o navedeni poletni šoli so na voljo na spletni strani v angleškem jeziku.
Mednarodna poletna šola bioinformatike je intenziven strokovni program, namenjen dodiplomskim in podiplomskim študentom ter mladim raziskovalcem, ki želijo poglobiti svoje znanje s področja bioinformatike in analize bioloških podatkov. Dogodek poteka na Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v Ljubljana, v okviru Univerza v Ljubljani. Program združuje teoretična predavanja, praktične delavnice in projektno delo, pri čemer udeleženci spoznavajo sodobna bioinformatična orodja in metode za obdelavo ter interpretacijo genomskih in drugih bioloških podatkov. Poseben poudarek je namenjen praktičnemu učenju, interdisciplinarnemu pristopu ter razvoju analitičnega razmišljanja.
Poletna šola spodbuja mednarodno sodelovanje, izmenjavo izkušenj in mreženje med študenti ter strokovnjaki z različnih področij. Udeležencem omogoča nadgradnjo strokovnih kompetenc ter vpogled v aktualne raziskovalne izzive bioinformatike, obenem pa predstavlja odlično priložnost za osebni in akademski razvoj v spodbudnem učnem okolju.
2. Mednarodni seminarji o bioznanosti (2. semester)
Študentje bodo s strani mednarodno uveljavljenih profesorjev seznanjeni s trenutnim razvojem raziskav in najnovejšo tehnologijo na različnih področjih bioznanosti, ki vključuje različna študijska področja, kot so kmetijstvo, živilstvo, prehrana, biotehnologija mikrobiologija, znanosti o živalih, gozdarstvo in lesarstvo. Študente bomo med predavanji spodbujali k aktivni udeležbi v obliki razprav na predavanjih in izvedbe kviza, po koncu pa bodo samostojno napisali poročila o izbranih temah. Poudarek bo na krepitvi sposobnosti reševanja problemov, timskega dela, debate in ustne komunikacije. Po zaključku te obštudijske dejavnosti bodo študentje sposobni slediti znanstvenemu in tehničnemu jeziku, s čimer bodo izboljšali svoje razumevanje tehničnega/znanstvenega angleškega jezika, kar je zelo pomembno za raziskave in študij znotraj in zunaj Evropske unije.
Študentje bodo spoznali tudi različne načine podajanja snovi s strani profesorjev, ki bodo prihajali z različnih univerz (tako evropskih kot azijskih, afriških in ameriških).
3. Mednarodna poletna šola Vmesne faze na lignoceluloznih materialih (Interphases of Biobased - Lignocellulosic materials)
Poletna šola Vmesne faze na lignoceluloznih materialih je mednarodni strokovni program, ki povezuje teoretično znanje in praktično delo s področja lesnih in lignoceluloznih kompozitnih materialov. Izvajata jo Univerza v Ljubljani – Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo ter Technische Universität Clausthal iz Nemčije v okviru dolgoletnega sodelovanja.
Program je zasnovan kot sinteza znanj iz oblikovanja in konstruiranja, kompozitnih materialov ter obdelave površin, pri čemer imajo študenti edinstveno priložnost preizkusiti pridobljene teoretične osnove v praktičnem delu. Temelji na razumevanju vmesnih faz oziroma načina, kako različne sestavine — kot so naravna vlakna, polimeri in lesni delci — vplivajo na lastnosti končnega materiala ter njegovih aplikacij. Udeleženci se bodo v času trajanja šole (7 dni) vključili v mednarodne delavnice in praktične projekte, kjer bodo ocenili lastnosti materialov ter sodelovali pri izdelavi končnih kompozitnih izdelkov. Program spodbuja interdisciplinarno razmišljanje, timsko delo in uporabo inženirskih pristopov v sodobnem raziskovalnem okolju.
Poletna šola je namenjena predvsem magistrskim študentom lesarstva in sorodnih inženirskih ved ter poteka v angleškem jeziku, kar omogoča tudi mednarodno izmenjavo znanj, izkušenj in mreženje.
4. Poletna šola Lopar (Summer School Lopar)
V okviru predmeta se vsako leto obravnavajo aktualne teme z različnih področij ved o življenju, ki jih pokriva Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, predvsem biologija, ekologija, gozdarstvo, kmetijstvo, agronomija, krajinska arhitektura in biološko izobraževanje. Vsebine vključujejo raziskave biodiverzitete, varstva narave, sonaravnega upravljanja kulturne krajine ter trajnostne rabe naravnih virov.
Predmet ima fleksibilno strukturo vsebinsko raznolikih sklopov, ki se med leti razlikujejo, s poudarkom na praktičnem delu in skupinskem raziskovanju. Udeleženci se skozi terensko delo, delo v mobilnem laboratoriju in analizo podatkov seznanijo z vsemi ključnimi koraki znanstveno-raziskovalnega procesa ter razvijajo osnovne kvantitativne in kvalitativne raziskovalne veščine.
Program spodbuja samostojnost, timsko sodelovanje, uporabo informacijskih tehnologij ter razvoj komunikacijskih in etičnih kompetenc, pomembnih za delo na področju ved o življenju.
5. Poletna šola o izzivih sobivanja z velikimi zvermi (Summer School on the Challenges of Coexistence with Large Carnivores)
Poletna šola je zasnovana kot interdisciplinarni študentski tabor, ki udeležencem omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj in znanj na stičišču družboslovnih raziskav, varstvene biologije in kmetijstva.
Program obsega spoznavanje ekologije velikih zveri, vključno s prikazom terenskih raziskovalnih metod, uvod v načrtovanje in izvajanje družboslovnih raziskav s poudarkom na varstvu narave ter izvedbo intervjujev s kmeti na območjih prisotnosti velikih zveri. Udeleženci obiskujejo tudi kmetije, kjer spoznajo njihove ekonomsko-proizvodne značilnosti in pašne prakse, ter se udeležijo terenskega ogleda za spoznavanje biodiverzitete kraških travišč in varstvenih ukrepov v lokalnem zavarovanem območju. Poseben poudarek je namenjen razumevanju različnih perspektiv lokalnih deležnikov ter učinkoviti komunikaciji z njimi.
V okviru predmeta se slušatelji na praktičnih primerih seznanijo z vsemi ključnimi koraki raziskovalnega dela – od načrtovanja do zbiranja in analize podatkov. Pridobljeno znanje jim omogoča samostojno načrtovanje in izvajanje družboslovnih raziskav v kmetijstvu in varstvu narave, obvladovanje osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod ter analizo terenskih podatkov.
6. Mednarodna poletna šola Čutilni sistemi v naravnem okolju (Sensory systems in natural environments)
Vsebinska usmeritev poletne šole je ekofiziologija čutilnih sistemov, predvsem akustičnega sistema kobilic. Obravnava se procesiranje akustične informacije – od biofizike in fiziologije timpanalnega organa, prek procesiranja v centralnem živčevju, do vedenja, komunikacije kobilic in ekologije posameznih vrst. Glavni cilji poletne šole so razumevanje kodiranja akustične informacije in akustične komunikacije, razvoj orodij za bioakustični monitoring in optimizacija strojnega učenja s pomočjo biomimetike.
V okviru programa potekajo tudi fiziološke meritve živčne aktivnosti čutilnih celic in internevronov akustičnega sistema kobilic. Poskusi so zasnovani tako, da omogočajo meritve aktivnosti celic neposredno na terenu, kar prispeva k boljšemu razumevanju, kaj kobilice dejansko slišijo. Naravno okolje namreč vsebuje drugačno akustično informacijo, kot jo je mogoče reproducirati v laboratoriju.
Za študente so vsak dan organizirana predavanja in vaje, pri katerih skupaj razvijajo algoritem za prepoznavo napevov, ga po potrebi nadgrajujejo ter na koncu testirajo na pridobljenih zvočnih posnetkih. Hkrati se seznanijo z osnovami programiranja v jeziku Python, ki je ključen za razvoj algoritmov, ter z osnovnimi metodami analize zvoka (FFT, sonogram) in fizioloških podatkov (sortiranje živčnih impulzov, PSTH).
Poletna šola gosti tudi priznane strokovnjake z uglednih univerz, kot so Univerza v Gradcu, Tehnična univerza v Münchnu in Imperial College London, ki za študente pripravijo izbrana predavanja ali demonstracije eksperimentalnih metod. V času poletne šole vsak študent pripravi seminar na temo procesiranja akustične informacije ali akustične komunikacije ter ga predstavi ostalim udeležencem. Program se zaključi s predstavitvami rezultatov projektov in skupno diskusijo.
7. Mednarodna poletna šola praktičnega sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi
Program obravnava temeljne vidike gospodarjenja z gozdovi v Slovenija ter udeležence seznanja z delovanjem gozdarskega sektorja in gozdarske politike. Predstavljena so ključna načela gospodarjenja z gozdovi, vključno s sonaravnim gospodarjenjem (kognitivni pristop, značilnosti ter glavni gozdnogojitveni sistemi), večnamenskim gospodarjenjem (cilji, vloge in funkcije gozdov, določanje prioritet, segregacija in integracija, valorizacija gozdnih površin ter prostorsko načrtovanje) ter trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi.
Poseben poudarek je namenjen sistemu gozdnogospodarskega načrtovanja ter vlogi lastništva gozdov kot pomembnega temelja in hkrati omejitve pri gospodarjenju. Praktični del vključuje terensko analizo večnamenskega gospodarjenja (npr. na območju Pokljuka ali drugih gozdov z več prekrivajočimi se vlogami) ter prikaz sonaravnega gospodarjenja v različnih gozdnih tipih, kot so bukovi gozdovi, mešani jelovo-bukovo-smrekovi gozdovi, gorski smrekovi gozdovi, hrastovi gozdovi in gozdovi s spremenjeno naravno drevesno sestavo (na primer sestoji črnega bora na Krasu).
Program se zaključi s predstavitvijo tehnologij izkoriščanja gozdov, ki se uporabljajo v praksi sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja, ter s celostnim pogledom na sodobne pristope upravljanja gozdnih ekosistemov.
8. Znanost na razpotju: Od popularizacije do manipulacije
Tema poletne šole se vsako leto izbere s področja naravoslovja glede na aktualnost in zanimanje študentov. Posebna pozornost je namenjena interdisciplinarnosti, saj je tema vedno zasnovana tako, da se povezuje z različnimi področji študija na Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani ter omogoča širši pogled na sodobne znanstvene izzive. K sodelovanju so povabljeni priznani strokovnjaki z obravnavanih področij, ki s predavanji in praktičnimi vsebinami prispevajo k poglobljenemu razumevanju izbrane tematike.
Poletna šola Študentskega sveta Biotehniške fakultete udeležencem omogoča celosten vpogled v izbrano področje ter spodbuja izmenjavo mnenj, sodelovanje in razpravo med študenti različnih smeri. Na ta način se krepi kritično znanstveno mišljenje in povezovanje meddisciplinarnih znanj.
Dogodek poteka kot večdnevni program, namenjen študentom agronomije, biologije, biotehnologije, gozdarstva, krajinske arhitekture, lesarstva, mikrobiologije, zootehnike in živilstva, pridružijo pa se lahko tudi študenti drugih naravoslovnih fakultet Univerza v Ljubljani. Praktični del poteka v manjših skupinah pod mentorstvom strokovnjakov posameznih področij. Laboratorijsko delo je neposredno povezano s teoretičnimi vsebinami predavanj, pri čemer študenti spoznavajo in uporabljajo sodobne raziskovalne metode ter tehnike.
9. Poletna šola Biotehniške fakultete za dijake: BioTeh Poletje 2025: Odkrivaj, Ustvarjaj, Uživaj!
Poletna šola BioTeh Poletje 2025 je namenjena dijakom, ki jih zanimajo naravoslovje, raziskovanje in sodobni izzivi biotehnoloških ved. Program, ki poteka na Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, udeležencem omogoča spoznavanje različnih študijskih področij skozi praktične delavnice, laboratorijsko delo in interaktivna predavanja.
Dijaki skozi izkustveno učenje odkrivajo svet znanosti, razvijajo ustvarjalnost ter pridobivajo vpogled v študentsko življenje, hkrati pa spoznavajo možnosti nadaljnjega izobraževanja. Poletna šola spodbuja radovednost, sodelovanje in kritično razmišljanje ter ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje znanosti v spodbudnem akademskem okolju.
10. Poletni gozdarski tabor
Poletni gozdarski tabor je edinstvena priložnost za mlade, ki jih zanimajo gozdarstvo, narava in trajnostno upravljanje prostora. Udeleženci skozi praktične delavnice, terensko delo in druženje v naravi spoznavajo osnove gozdarske stroke, pomen varovanja gozdov ter vlogo lesa kot obnovljivega vira.
Program tabora je zasnovan tako, da povezuje učenje in izkušnje iz prve roke – od spoznavanja drevesnih vrst in gozdnih ekosistemov do razumevanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Poseben poudarek je namenjen ekipnemu delu, razvoju samostojnosti ter ozaveščanju o pomenu naravne dediščine.
Tabor poteka v sodelovanju s strokovnjaki in partnerji, med drugim tudi z Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki s svojim delovanjem prispeva k odgovornemu upravljanju državnih zemljišč in gozdov v Slovenija. Poletni gozdarski tabor ni le izobraževalna izkušnja — je priložnost za nova prijateljstva, osebno rast in nepozabne trenutke v objemu narave.