Predstavitev

Gozdarstvo v Sloveniji predstavlja pomemben gospodarski in okoljski subjekt. Gozdovi pokrivajo več kot polovico Slovenije in predstavljajo potencialno naravno vegetacijo za več kot 90% ozemlja. V gozdarstvu je po podatkih Statističnega urada RS 2005 zaposlenih 2100 ljudi, ki imajo delovna mesta večinoma izven urbanih središč in tako pripomorejo k reševanju problematike demografsko ogroženih območij. Visokošolski študij gozdarstva ima dolgoletno tradicijo in povezuje naravoslovne, družboslovne in tehnične vsebine, potrebne za sonaravno, trajnostno in mnogonamensko upravljanje z gozdovi.

Splošne kompetence (učni izidi)

V okviru prvostopenjskega visokošolskega strokovnega študija Gozdarstvo študent pridobi kompetence:

- razumevanje temeljnih znanj- sposobnost sinteze znanj z naravoslovnega, tehničnega in družboslovnega področja

- razvita družbena odgovornost in razvita strokovna etika- sposobnost komuniciranja s sodelavci, lastniki, javnostmi

- sposobnost sodelovanja v projektnem delu- sposobnost sledenja razvoja na področju gozdarske informatike

- sposobnost sledenja izsledkov raziskovalnega dela- sposobnost organizacije, priprave in izvedbe del

- sposobnost analize in praktičnega načrtovanja ter izvedbe

- sposobnost avtonomnega strokovnega dela in samokritične presoje- poznavanje zgradbe gozdnih ekosistemov


Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilj programa je usposobiti študente za celostno gospodarjenje z gozdovi oziroma gozdnim prostorom. Njihovo znanje o gozdnih ekosistemih in o gospodarjenju z njimi temelji na upoštevanju treh sodobnih načel gospodarjenja z gozdovi - načelom sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti. To zahteva povezovanje znanj z družboslovno-ekonomskega, ekološkega in tehničnega področja ter poznavanje sodobnih metodoloških orodij.
V zadnjem obdobju se klasično gozdarstvo spreminja, čemur sledi tudi posodobljeni program. Vse pomembnejše postaja celostno upravljanje z gozdovi, okoljska problematika dobiva v družbi vedno večjo težo, ozaveščenost in zahteve javnosti po ekoloških in socialnih vlogah gozdov naraščajo. Vzporedno s temi trendi in vse bolj perečim vprašanjem energetske oskrbe v prihodnje pa narašča tudi pomen lesa kot obnovljivega vira energije.
Posodobljeni študijski program Gozdarstvo (VSŠ) sledi tem spremembam. Diplomanti imajo zaokroženo znanje o gozdovih in gospodarjenju z njimi.


Možnost zaposlitve diplomanta

Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti diplomante za celostno gospodarjenje z gozdovi oziroma gozdnim prostorom. Cilj poudarka na praktičnem izvajanju pedagoškega procesa je usposobiti diplomante za gospodarjenje z gozdom in gozdnim prostorom. Njihovo znanje o gozdnih ekosistemih in o gospodarjenju z njimi temelji na upoštevanju treh sodobnih načel gospodarjenja z gozdovi - načelom sonaravnosti, mnogonamenskosti in trajnosti. To zahteva povezovanje znanj z družboslovno-ekonomskega, ekološkega in tehničnega področja ter poznavanje sodobnih metodoloških orodij.


Vpisni pogoji

V visokošolski strokovni študijski program Gozdarstva se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo.


Pogoji za napredovanje iz letnika

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse z učnimi načrti predpisane obveznosti.

Pogoj za vpis v 2. letnik je doseženih najmanj 53 ECTS kreditnih točk.

Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljeni vsi izpiti iz prvega letnika (60 ECTS) in doseženih najmanj 53 ECTS iz drugega letnika oziroma 113 ECTS kumulativno.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik, če doseže v letniku, ki ga želi ponavljati, najmanj 30 kreditnih točk.

Študijska komisija Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire lahko izjemoma odobri napredovanje v višji letnik študentu, ki je v predhodnem letniku dosegel najmanj 47 kreditnih točk po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. V primeru napredovanja v 3. letnik morajo biti opravljeni tudi vsi izpiti iz 1. letnika. Za opravičljive razloge  štejejo razlogi, navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme senat BF na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja Študijske komisije BF. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.


Prehodi iz drugih študijskih programov

Možnost prehajanja med študijskimi programi temelji na Merilih za prehode med študijskimi programi (Ur.l. RS, št. 95/10).
Za prehod med študijskimi programi šteje prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Možen je prehod iz kateregakoli univerzitetnega in visokošolskega programa biotehniških ved, če so izpolnjeni pogoji za vpis v program. Pri odobritvi in določitvi potrebnih obveznosti Študijska komisija BF določi, katere predmete oz. v kakšnem obsegu prizna že opravljene študijske obveznosti in opredeli dodatno zahtevane kreditne točke. Na podlagi tega komisija določi, v kateri letnik lahko študent prehaja. Možen je tudi prehod iz sedanjih univerzitetnih študijskih programov biotehniških ved. Pri prehodu se upoštevajo kreditne točke ECTS dosežene v predhodnem programu, na podlagi česar se določi, v kateri letnik lahko študent prehaja. Prehodi so možni tudi iz vseh univerzitetnih študijskih programov s področja gozdarstva na univerzah, ki imajo verificirane študijske programe. Pri prehodu se upoštevajo kreditne točke ECTS, dosežene v predhodnem programu. Na podlagi doseženih kreditnih točk v predhodnem programu se določi, v kateri letnik lahko študent prehaja. Prehod iz višješolskih študijskih programov ni mogoč.