V počastitev Mednarodnega leta zdravja rastlin je Pošta Slovenije septembra 2020 izdala posebno znamko Znamka simbolizira trajnostno zdravje rastlin, ki je pomembno za varovanje okolja, gozdov, biotske raznovrstnosti in kulturne krajine v kateri se je ustalil človek.

V Sloveniji veljavni Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin je eden od bolj strogih v Evropski uniji, saj v kmetijski pridelavi dovoljuje le uporabo tistih naravnih sovražnikov, ki so domorodni ali splošno razširjeni v naravi na območju Slovenije. Eden od ciljev teh določil je med drugim tudi to, da z vnosom tujerodnih naravnih sovražnikov ne bi ogrozili naravnega ravnovesja, saj pri prenosu organizmov iz enega v drugo okolje težko predvidimo, kakšni bodo njeni učinki oziroma kako uspešna bo v novem okolju. 

Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. Trdana (znan. sod. dr. Tanja Bohinc, doc. dr. Žiga Laznik, doc. dr. Katarina Kos, izr. prof. Franci Aco Celar), ki deluje na področju biotičnega varstva rastlin, tako za potrebe raziskovalnega in strokovno-praktičnega dela (širjenje seznama domorodnih vrst naravnih sovražnikov, katere je mogoče uporabljati v kmetijski pridelavi) raziskuje razširjenost in učinkovitost naravnih sovražnikov. Prof. dr. Stanislav Trdan je ob tem povedal: »Za uvrstitev naravnega sovražnika na seznam vrst, ki se lahko uporabljajo v Sloveniji, moramo vrsto najprej najti na območju Slovenije, svoje ugotovitve publicirati v znanstvenem članku in nato oddati vlogo za uvrstitev na seznam poslati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki nato odloči o ustreznosti vrste za seznam.

Na seznamu domorodnih naravnih sovražnikov je trenutno 29 vrst, rezultat našega raziskovalnega dela pa je približno polovica od teh. Naravne sovražnike iz navedenega seznama lahko pri nas tržijo podjetja. Med najbolj znanimi naravnimi sovražniki je pikapolonica, ki pleni listne uši, pomembne škodljivce v kmetijski pridelavi. Naravni sovražniki se uporabljajo v kmetijstvu, predvsem v rastlinjakih z vrtninami in okrasnimi rastlinami, na golf igriščih in tudi ponekod drugod.«

Delo na področju biotičnega varstva rastlin poteka sistematično, tako na raziskovalnem kot na strokovnem področju že vse od samih začetkov, zato se skupina uspešno razvija. Pred dvajsetimi leti se je z biotičnim varstvom ukvarjala predvsem prof. Milevoj, danes pa na tem področju redno sodelujejo redni in izredni profesor, dva docenta in znanstvena sodelavka. Vse več je tudi diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, ki obravnavajo teme biotičnega varstva rastlin.

Isti raziskovalci delujejo tudi na širšem področju nekemičnega zatiranja škodljivcev, kjer obravnavajo še druge aspekte nekemičnega varstva rastlin, od preučevanja učinkovitosti naravnih snovi pri zatiranju škodljivih organizmov, uporabnosti privabilnih in vmesnih posevkov pri zmanjševanju gospodarskega pomena rastlinskih škodljivcev, odpornosti sort na škodljive organizme, ustreznosti biotehniških metod varstva rastlin, učinkovitosti invazivnih rastlin pri zatiranju škodljivih organizmov idr. Pod mentorstvom prof. Trdana so doslej diplomirali 103 študenti dodiplomskega študija agronomije, magistriralo jih je 41, doktoriralo pa je 7 kandidatov. Večji del navedenih nalog obravnava okoljsko sprejemljivo zatiranje škodljivih organizmov. Študentka Jerneja Jelnikar je za njeno magistrsko nalogo »Laboratorijsko preučevanje insekticidnega delovanja treh lesnih pepelov in diatomejske zemlje na koruznega žužka (Sitophilus zeamais Motschulsky, Coleoptera, Curculionidae)« oktobra 2018 prejela Saubermacherjevo okoljsko priznanje. 

Za biotično varstvo rastlin v svetovnem merilu pridelovalci trenutno namenijo 5 % sredstev za zatiranje škodljivcev, do leta 2025 pa naj bi se ta odstotek podvojil. V večji meri se za zatiranje škodljivcev še naprej uporabljajo kemična sredstva, ki so tudi zaradi množične uporabe cenovno veliko bolj ugodna.

V luči prepovedi fitofarmacevtskih sredstev, ki jo v prihodnjih letih napoveduje Evropska unija, bodo vse pomembnejši alternativni pristopi. Eden od že uveljavljenih je prav gotovo tudi biotično varstvo rastlin.

Raziskovalci, profesorji in strokovnjaki s področja biotičnega varstva rastlin delujejo tudi v okviru Društva za varstvo rastlin Slovenije, ki ima sedež prav na Biotehniški fakulteti. Društvo vsako drugo leto organizira vrhunska strokovna srečanja, ki se jih udeleži več kot 300 strokovnjakov s področja varstva rastlin, kmetijskih svetovalcev, prodajalcev sredstev in tudi njihovih uporabnikov, kmetov. Zadnje srečanje "v živo" je bilo 14. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, ki je bilo v Mariboru marca 2019. V začetku leta 2020 je na 550 straneh izšel zbornik prispevkov iz tega dogodka, ki praktično vsa področja varstva rastlin. V letu 2020 je v novembru, zaradi razmer povezanih z novim koronavoirusom, potekal spletni seminar, ki je bil namenjeno predstavitvi različnih tem in raziskovalnih skupin, povezanih z biotičnim varstvom rastlin in drugimi področji varstva rastlin v Sloveniji (povezava na novico).

Raziskovalci in pedagoški sodelavci skupine so tudi redni gostje na strokovnih srečanjih v tujini.