csm_Zlata_plaketa_UL_4d4e5fcc46.gif


Prof. dr. Katarina Čufar, s Katedra za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo, je prejela Zlato plaketo za svoje pedagoško in raziskovalno delo. V obrazložitvi je zapisano, da je prof. dr. Katarina Čufar na področju znanosti o lesu izvrstna in med študenti izjemno priljubljena pedagoginja ter ugledna mednarodna raziskovalka. Katedro za tehnologijo lesa, ki jo vodi, je postavila na svetovni zemljevid odlično opremljenih laboratorijev, v katerega radi prihajajo tuji znanstveniki in študenti. Zavzeto skrbi za prenos znanja v prakso. Svoje vrhunske izsledke objavlja v najuglednejših svetovnih publikacijah.

Prof. dr. Nina Gunde Cimerman, s Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Oddelku za biologijo, je prejela Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za raziskovalno delo. V obrazložitvi je zapisano, dr. Nina Gunde Cimerman, redna profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje predvsem ekstremofilne glive, kjer je pionirka v svetovnem merilu. S sodelavci je v Sečoveljskih solinah odkrila prve halofilne glive. Preučuje tudi ekstremofilne glive iz arktičnih ledenikov in iz gospodinjskih naprav. Je ustanoviteljica IC Mycosmo, ki vključuje največjo gensko banko ekstremofilnih gliv na svetu.

Prof. dr. Irena Rogelj, z Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Oddelek za zootehniko, je prejela Zlato plaketo Univerze v Ljubljani za svoje pedagoško, raziskovalno in strokovno delo. V obrazložitvi je zapisano prof. dr. Irena Rogelj je redna profesorica za področji Mlekarstvo in Prehrana. Svoje pedagoško, raziskovalno in strokovno delo je posvetila področju mlekarstva in funkcionalnih živil. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na proučevanje biokemijskih in mikrobioloških lastnosti mleka in mlečnih izdelkov. Uspešnost na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju dopolnjuje z bogatim sodelovanjem z gospodarstvom.

Univerza v Ljubljani svoj jubilej praznuje 3. decembra, na dan, ko je v potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku. Najstarejša in največja univerza v Sloveniji svoj jubilej praznuje z organizacijo različnih dogodkov, s katerimi se spomni na najbolj zaslužne v preteklem letu, tako na področju pedagoškega in raziskovalnega dela, sodelovanja za gospodarstvom in ustvarjanja novih tržnih priložnosti ter na drugih področjih. Organizacijo dogodkov, ki so združeni v Tednu Univerze, pa je v letu 2020 spremenila epidemija covid-19. Univerza v Ljubljani je za predstavitev najodličnejših raziskovalnih dosežkov, prejemnic in prejemnikov častnih nazivov, plaket, nagrad in priznanj pripravila posebno spletno stran z nagovorom prof. dr. Igorja Papiča, rektorja Univerze v Ljubljani (na povezavi). 

S prejetimi priznanji, listinami, nagradami, plaketami in nazivi Biotehniška fakulteta ponovno dokazuje, da je pomembna članica Univerze v Ljubljani (na povezavi).