12. znanstveno srečanje GOZD in LES 2022 z naslovom Gozd in les v času in prostoru se je začelo s pozdravnimi nagovori prof. dr. Hojke Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Primoža Simončiča, direktorja Gozdarskega inštituta Slovenije, Roberta Režonje, direktorja Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP, mag. Janeza Logarja, v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije in prof. dr. Miha Humarja, prodekana za kakovost in gospodarske zadeve na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Srečanje je s svojim, slavnostnim govorom odprl akademik dr. Mitja Zupančič, ki se je dotaknil pomena gozdov pri določanju oziroma sooblikovanju kulturne dediščine v slovenski krajini: »Humanističbi pogled na gozd v Sloveniji nam ponuja povsem nove vsebine o pomenu gozda v družbi. Ne samo, da z ločevanjem območij gozd določa jezik oziroma oblikuje narečja, ampak z uporabo posebnih vrst lesa v posameznih geografskih območjih določa tudi njegovo uporabo in obdelavo. Gozd ne vpliva samo na uporabo lesa za izdelavo orodja oziroma industrijskih naprav, ampak tudi na obliko in vsebino umetnosti.« S tem je bil zaključen prvi panel srečanja, ki sta ga moderirala prof. dr. Hojka Kraigher in prof. dr. Miha Humar. 

Drugi panel, panel vabljenih predavanj, je moderiral prof. dr. Robert Brus, prodekan za področje gozdarstva na Biotehniški fakulteti, ki je pozdravil z besedami: »Ob 75-letnici Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani se raziskovalke in raziskovalci na področju gozdarstva v povezavi s pregledom stanja in obnove gozdov ter trendom razvoja in nevarnostim za gozd soočamo s številnimi novimi izzivi.« V uvodnem pozdravu je pojasnil tudi, da je oddelek močno vpet v temeljne raziskave s področja gozdarstva in napovedal tri vabljena predavanja, predavanje Mattea Cerioni z naslovom Empirical studies on the resilience of European temperate forests to large and severe disturbances; predavanje dr. Marjane Westergren z naslovom Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov: prispevek k razvoju Gozdarskega inštituta Slovenije in gozdarske znanosti ter predavanje dr. Jureta Žigona z naslovom Potencial uporabe atmosferske zračne plazme za doseganje kakovostnejšega premazovanja in lepljenja lesa.

Po odmoru je v tretjem panelu potekala predstavitev posterjev, ki jo je moderirala dr. Jožica Gričar iz Gozdarskega inštituta Slovenije. 
Poster z naslovom Trendi in spremembe v slovenskih gozdovih: rezultati velikoprostorskega monitoringa gozdov, ki ga je pripravil s soavtorji Jernejem Jevšenakom, Galom Kušarjem, Alešom Poljancem in Mitjo Skudnikom, je predstavil Anže Martin Pintar. 
Domen Arnič je predstavil poster z naslovom Primerjava lesnoanatomskih značilnosti pri izbranih proveniencah bukve v Sloveniji in na Madžarskem, ki je pripravil skupaj z Jožico Gričar, Lukom Krajncem, Petrom Prislanom, Gregorjem Božičem, Marjano Westergren, Csabom Mátyásem in Hojko Kraigher. 
Poster z naslovom Primerjava gostote lesa korenin, vej in debla pri puhastem hrastu, ki ga je pripravil s soavtoricama Polono Hafner in Jožico Gričar, je predstavil Luka Krajnc. 
Ana Brglez je predstavila poster Eutypella parasitica in druge najpogosteje izolirane vrste gliv v lesu odmrlih vejah gorskega javorja, ki ga pripravila skupaj soavtorji Barbaro Piškur, Jožico Gričar, Miho Humarjem in Nikico Ogris. 
Poster z naslovom Učinkovitost dveh različnih tipov pasti pri lovljenju hroščev iz rodu Agrilus v hrastovem sestoju, ki ga je pripravila s soavtorji Maartnom De Grootom, Tinetom Hauptmanom in Davidom Williams, je predstavila Eva Groznik. 
Blaž Jemec je predstavil poster z naslovom Monitoring vlažnosti lesa v odvisnosti od okolja izpostavitve v Sloveniji, ki ga je pripravil skupaj s soavtorjema Boštjanom Lesarjem in Miho Humarjem. 
Poster z naslovom Optimizacija pogojev ekstrakcije za določanje vsebnosti polifenolov v lesu, izpostavljenem vremenskim vplivom, ki ga je pripravila skupaj s soavtorjema Miho Humarjem in Viljem Vekom, je predstavila Eli Keržič. 
Andreja Pondelak je predstavila poster z naslovom Mineralizacija lesa s spojinami na osnovi karbonatov za izboljšane bistvene značilnosti materiala, ki ga je pripravila skupaj z Frideriko Knez, Natašo Knez, Tomažem Pazlar in Andrijano Sever Škapin.
Plakat z naslovom Izkoriščanje dimenzijskih sprememb lesno-plastičnih kompozitov za 4D-tisk, ki ga pripravila skupaj s soavtorjiema Matevžem Kokotom in Mirkom Kariž, je predstavila Daša Krapež Tomec.

Sledila je okrogla miza z naslovom Prihodnost OVE v Energetski strategiji Slovenije s poudarkom na biomasi iz gozda, ki jo je začela dr. Jožica Gričar z Gozdarskega inštituta Slovenije s predstavitvijo povzetka zaključnih misli januarskega posveta SAZU z naslovom Podnebne spremembe in biogospodarstvo: izzivi in priložnosti slovenske gozdno-lesne verige.
Na okrogli mizi so sodelovali Drago Babič, Svet za razvoj SAZU, Nike Krajnc, GIS, Daša Majcen, Innorenew, Stane Merše, IJS, Jože Mori, ZGS, Dušan Plut, Svet za varovanje okolja SAZU, Primož Simončič, GIS, Niko Torelli, Svet za varovanje okolja SAZU in Franc Žlahtič, Svet za energetiko SAZU. Sklepi okrogle mize bodo predstavljeni v naslednjih dneh v posebnem sporočilu za javnost.
O okrogli mizi je prof. dr. Miha Humar, prodekan za kakovost in gospodarske zadeve in član Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, povedal: »Evropska unija v okviru »Pripravljeni za 55« pripravlja revizijo podnebne, energetske in prometne zakonodaje, pomemben del tega zakonodajnega paketa se dotika tudi energetske rabe lesa.«

Program srečanja GOZD in LES 2022: v času in prostoru

Zbornik srečanja GOZD in LES 2022: v času in prostoru je dostopen na povezavi

Srečanje finančno podpira projekt LIFE SySTEMiC, sofinanciran s strani programa LIFE, MOP, MKGP in GIS