Poleg prof. dr. Nine Gunde-Cimerman je so mednarodno ekipo sestavljali tudi  dveh raziskovalca iz Španije, Mehike ter Bolivije, ki je ekspedicijo tudi financirala. Cilj ekspedicije je bila študija mikrobiologije ekstremnih ekosistemov visokogorja Andov v južni Boliviji. Prof. dr. Nina Gunde-Cimerman je o ekspediciji povedala: »Mikrobiologija teh ekstremnih jezer je skoraj povsem neznana. Nekaj malega so doslej naredili na področju bakterij, glive so bila pa tokrat prvič predmet raziskav teh nedostopnih, puščavskih predelov, kjer vladajo povsem druge zakonitosti kot v drugih slanih sistemih.«

Laguna Colorada (avtorica fotografije: prof. dr. Nina Gunde-Cimerman)

Vzorčenje se je začelo v »Salar de Uyuni«, največjem in najvišje ležečem slanem jezeru na svetu, ki obsega več kot 10.000 kvadratnih kilometrov in leži na višini 3656 m nadmorske višine ter obsega več lagun katerih mikrobiomi še niso bili nikoli proučevani. Hkrati gre tudi za največji rezervoar litija na svetu. Pot so nadaljevali proti  meji med Čilom in Argentino, kjer so ekstremna okolja vzorčili celo na višinah med 4500 in 5000 m nadmorske višine, vključno z regijo aktivnega vulkana »Sol de Mañana«, slane in alkalne lagune »Hedionda«, lagune »Colorada«, kjer prevladujejo  mikroalge rodu Dunaliela salina in jih naseljujejo  velike populacije flamingov in še nekatera druga alkalna jezera (lagune), ki vsebujejo velike depozite natrijevega borata (boraksa).

Laguna Hedionda (avtorica fotografije: prof. dr. Nina Gunde-Cimerman)

Znanstveniki, ki so sodelovali v ekspediciji bodo izvedli številne kemijske analize omenjenih ekosistemov, večina katerih še nikoli ni bila okarakterizirana ter poglobljene mikrobiološke študije s poudarkom na bakterijah, glivah in algah. Izvedli bodo metagenomske in izolacijske študije, na osnovi katerih bodo poskušali oceniti biodiverziteto in tudi biotehnološki potencial omenjenih mikroorganizmov, kot je bioremediacija tal in vodnih ekosistemov, proizvodnja novih encimov, zdravil ter možnost uporabe v kmetijstvu. Poleg izboljšanja znanja mikrobne biodiverzitete, želijo najti tudi trajnostno uporabno vrednost teh do zdaj še neizkoriščenih virov. Izolacija sevov bo omogočala njihovo gojenje v laboratorijih ter nadaljnje pilotne študije, za namene raziskovanja njihovih prilagoditev in  biotehnološke uporabnosti. Recimo kot nova biognojila, biostimulansi in biopesticidi v kmetijstvu, za namene soočanja oz. blaženja vplivov vse pogostejših ekstremnih dogodkov, kot sta suša in zasoljevanje tal. Tovrstni produkti, ki bodo potencialno razviti iz ekstremofilnih organizmov bodo izjemnega pomena ne le za kmetijstvo v visokogorju Andov, pač pa bodo imeli uporabno veliko vrednost tudi na evropskem nivoju, z ozirom na vse bolj pereče probleme vpliva podnebnih sprememb na kmetijstvo, ki se kažejo predvsem v južni in srednji Evropi. Študije tovrstnih ekstremnih okolij v Boliviji,  torej ekosistemov kjer vlada ekstremno pomanjkanje vode ali visoka slanost, nam namreč lahko služijo kot neke vrste model za napovedovanje različnih scenarijev podnebnih sprememb, tudi na evropskem nivoju.

Pastos grandes (avtorica fotografije: prof. dr. Nina Gunde-Cimerman)

Izolati cianobakterij in mikroalg, ki so jih vzorčili, bodo shranjeni v zbirki LEGE_CC na inštitutu CIIMAR, Porto, Portugalska, ki je ena največjih zbirk cianobakterij na svetu. Izolati gliv pa bodo shranjeni v zbirki ekstremofilnih gliv EX, v okviru Infrastrukturnega centra Mycosmo, ki se nahaja na Biotehniški fakulteti UL in je največja zbirka esktremofilnih gliv na svetu, z več kot 17.000 shranjenimi sevi. DNA izolirana iz vode, pa bo uporabljena za metagenomske študije tako bakterij kot tudi gliv.