Kače v naši bližini: miti, dejstva in sobivanje

Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL je 3. julija 2025 potekala novinarska konferenca z naslovom Kače v naši bližini: miti, dejstva in sobivanje. Pobudo zanjo so dali strokovnjaki Biotehniške fakultete, Nacionalnega inštituta za biologijo in Herpetološkega društva – Societas herpetologica slovenica, ki si prizadevajo za večjo ozaveščenost javnosti o sobivanju s kačami.

Novinarska konferenca sovpada z zadnjim pretresljivim primerom – prvi smrtni primer zaradi ugriza modrasa v Sloveniji po več kot 30 letih. Dogodek je sprožil močne čustvene odzive in marsikje tudi neutemeljen strah. Strokovnjaki so zato želeli prispevati k umirjeni in znanstveno podprti razpravi o teh pogosto nerazumljenih živalih.

Sporočilo za javnost si lahko prenesete tulePovezava na dokument Sporočilo za javnost.03.07.25.docx Odpira se v novem oknu, spodaj pa povzemamo nekaj ključnih sporočil. 

Biologija in ekologija kač

Dr. Anamarija Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila biologijo in raznolikost kač, njihovo ekologijo ter pomen v naravnem okolju. Pojasnila je, da v Sloveniji živi 11 vrst kač, med katerimi so tri strupene – modras, navadni gad in laški gad. Poudarila je, da so vse domorodne vrste pri nas zavarovane in da ugriz predstavlja skrajno obrambno vedenje, ki je usmerjeno predvsem proti plenilcem ali v primeru neposredne ogroženosti.

Kače so pomemben del naravnega ravnovesja – so plenilci, ki uravnavajo populacije manjših sesalcev, žuželk in drugih živali. Njihovo vedenje temelji na obrambi, ne na napadalnosti, zato je razumevanje njihove biologije ključno za zmanjševanje strahu in predsodkov.

Kakšen odnos imajo kmetje do kač?

Katja Konc, mlada raziskovalka z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, je predstavila rezultate raziskave, ki so jo v letu 2024 izvedli v okviru projekta EIP KROTA. Med aprilom in junijem so anketirali 462 kmetov iz Pomurja in osrednje Slovenije. Ugotovili so, da kmetje dobro prepoznajo nekatere vrste plazilcev in dvoživk, vendar je znanje o biologiji in ekologiji teh vrst še vedno pomanjkljivo. Prav znanje pa se je izkazalo za ključen dejavnik pri oblikovanju pozitivnega odnosa.

Večina kmetov se zaveda vpliva kmetijstva na plazilce, 73 % jih opaža njihov upad, a vseeno pogosto vztrajajo napačne predstave – na primer, da so vse kače nevarne. Izobraževanje in ozaveščanje o naravi prijaznih praksah, kot so ohranjanje mejic, mlak in zmanjševanje rabe fitofarmacevtskih sredstev, je zato ključnega pomena za varstvo teh ogroženih živalskih skupin.

Navadni gad (FOTO: Katja Konc)

Kaj storiti, če srečamo kačo?

Griša Planinc iz Herpetološkega društva je predstavil projekt Kačofon, ki deluje kot svetovalni telefon in informacijska točka za vse, ki se srečajo s kačo ali imajo vprašanja o njihovem ravnanju. Kače ne napadajo ljudi – tudi strupenjače se ugrizu zatečejo zgolj v skrajnem obrambnem odzivu.

Ob srečanju je ključno ohranjati mir, vzdrževati varno razdaljo (vsaj 1 meter) in žival ne ogrožati. Ugrizi so redki, a če do njih pride, je pomembno ravnati premišljeno: odstraniti tesna oblačila, mirno počakati na pomoč, prizadeto okončino podpreti in po možnosti fotografirati žival za zanesljivo določitev vrste.

Kače so zavarovane

V Sloveniji so vse domorodne vrste kač zakonsko zavarovane. Njihovo namerno vznemirjanje, poškodovanje ali ubijanje je prepovedano, zagrožene pa so tudi globe in celo zaporne kazni za hude kršitve. Zakonodaja jasno kaže, da je sobivanje z naravo naša skupna odgovornost – tako z vidika varnosti ljudi kot ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Za dodatne informacije ali pomoč pri identifikaciji kač se lahko obrnete na Kačofon:
040 322 449
Zunanja povezava na info@kacofon.si Odpira se v novem oknu

(Vir fotografij: UL BF)