Akronim:

CeVoTak

Številka pogodbe:

L4-2625

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

Aplikativni

Vloga na projektu:

Vodilni

Trajanje:

01.09.2020 - 31.08.2023

Vrednost projekta skupaj:

1.40 FTE

Vodja projekta na BF:

Pintar Marina

KONČNO POROČILO CeVoTaK (30. 11. 2023)

Priloga A

Priloga B


Zadeva: VABILO predstavitev rezultatov projekta L4-2625 CeVoTaK

Dogodek bo potekal preko video-konferenčne povezave

v četrtek, 9. november 2023, 10.00-13.00.

Uvod

1. Nagovor prof. dr. Marine Pintar, dekanja BF-UL, vodja projekta (00:00-00:07)

2. Teoretično ozadje projekta  - Pomen malih ukrepov za zadrževanje vode in preprečevanje erozije tal v kmetijskih povodjih (doc. dr. Matjaž Glavan, BF-UL) (00.08-00.21)

 

Meritve in analize učinkovitosti kmetijskih ukrepov v poskusih

3. Lastnosti tal, erozija in ohranitvena obdelava tal (doc. dr. Rok Mihelič, dr. Marko Zupan, BF-UL, Mario Lešnik, FKBV-UM) (00:22-00:56)

4. Razporeditev in premeščanje radionukleotidov v tleh (doc. dr. Vesna Zupanc, BF-UL) (00:57-01:08)

5. Vsebnost vode v tleh, matrični potencial tal in zbitost tal v poljskih poskusih (Matic Noč mag. med. fiz (medicinske fizike), dr. Urša Pečan BF-UL) (01:08-01:37)

 

Modeliranje učinkovitosti kmetijskih ukrepov

6. Podnebne spremembe in njihov vpliv na vodni krog (doc. dr. Zalika Črepinšek, doc. dr. Tjaša Pogačar, BF-UL) (01:41-02:02)

7. Modeliranje dolgoročne okoljsko-ekonomske učinkovitosti ukrepov z modelom SWAT (asist. dr. Miha Curk, BF-UL) (02:02-02:22)

8. Odločitvena drevesa  (doc. dr. Mateja Škerjanec, FGG-UL) (02:23-02:41)

 

Trajnost preučevanih ukrepov

9. Kazalniki in analiza socio-ekonomske trajnosti ukrepov (prof. dr. Andrej Udovč, asist. dr. Anton Perpar, BF-UL, Janja Rudolf) (02:42-02:54)

 

Zaključek (02:55-03.08)

 

Video posnetek dogodka

https://youtu.be/6bc3QXZC_qM

 


VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

Tla in voda, temeljna vira za obstoj življenja, sta zaradi neprimernega upravljanja, intenzivne rabe in podnebnih sprememb pod velikim pritiskom. Mali ukrepi za zadrževanje vode zavarujejo in okrepijo vodno-zadrževalni tal ter izboljšajo kakovost vodnih virov; omogočajo zadrževanje vode v času mokrih obdobij, ki je zato v času sušnih obdobij bolj dostopna za vzdrževanje agro-ekosistemov. 
Glavni cilj raziskave je preučiti vpliv podnebnih sprememb na ekonomsko trajnostno gospodarjenje z vodo v kmetijskih tleh (viški, pomanjkanje) in gospodarjenjem s tlemi (erozija) na območju izbranih povodij, z uporabo malih ukrepov za zadrževanje vode in preprečevanje erozije z namenom prilagajanja kmetijskega sektorja novim podnebnim in okoljskim razmeram.

Za preverjanje učinkovitosti kmetijskih ukrepov pri zadrževanju vode v tleh bomo pripravili poljske poskuse za izbrane relevantne kmetijske ukrepe zadrževanja vode in preprečevanje erozije tal na kmetijskih zemljiščih (npr. blažilni pasovi, minimalna obdelava, setev vzdolž plastnic, kolobarji, ozelenitev, prezimni/neprezimni posevki, terasiranje, nadzorovan dostop kmetijske mehanizacije, zmanjšana gostota pašnih živali, mulčenje). Različne poskuse bomo zasnovali na kmetijskih površinah v treh topološko in pedo-klimatsko različnih povodjih rek Ledave in Pesnice v subpanonskem in reke Vipave v submediteranskem območju. Vsa tri povodja so močno izpostavljena različnim vremenskim pojavom (suše in poplave). Poskusi se bodo začeli na začetku prvega polnega leta po pridobitvi projekta in bodo potekali nepretrgoma dve leti. V tem času bomo na izbranih poskusnih ploskvah izvajali redne terenske meritve tal in vzorčenja vsebnosti vode v tleh, v najmanj eno tedenskih intervalih. Na izbranih parcelah bodo ovrednotili premik talnih delcev oziroma sedimenta zaradi erozije. Za  komponento specifično analizo stabilnih izotopov se bodo odvzeli vzorci zgornjih tal iz vsake rabe zemljišč iz različnih delov povodja.

Za posamezna povodja, kjer se bodo nahajali ukrepi bodo izdelani celoviti modeli povodij z orodjem Soil and Water Assessment Tool (SWAT). S pomočjo orodja za strojno učenje bomo vzpostavili razmerje med ocenjenimi vplivi (modeliranje) in izmerjenim stanjem (poskus, meritve) opazovanih kmetijskih ekosistemov v obliki regresijskega modelnega drevesa. Pripravili bomo celoviti analizo in oceno trajnosti preučevanih ukrepov, ki se bo osredotočila na ekonomske in okoljske vidike iz vidika umestitve, vzdrževanja in dolgoročnih koristi. To bomo izpeljali z uporabo večkriterijskega odločitvenega procesa DEXi, ki omogoča, da lahko med seboj primerjamo monetarizirane in nemonetarizirane kazalnike glede na njihove učinke na socialno in ekonomsko trajnost. 

Rezultati projekta CeVoTaK bodo pozitivno vplivali na razvoj znanosti pri upravljanju manj poznanih naravnih tehnik za upravljanje poplav, suš in
erozije, to‐je kmetijskih malih naravnih ukrepov za zadrževanje voda v tleh in preprečevanje v erozije tal. Še poseben pomen gre pričakovati z oceno ekonomske trajnosti ukrepov z upoštevanjem podnebnih sprememb do konca stoletja (2100), na ravni kmetije in malih povodij kot zaokroženih
celot. Rezultati bodo imeli neposreden vpliv na razvoj raziskovalnega področja in stroke saj bomo v okviru diseminacija rezultate delili z več
mednarodnimi organizacijami (GWP CEE, EIP Water, EIP Agri in NWRM Initiative). Rezultati bodo imeli posredni ekonomski in neposredni družbeni
vpliv na inštitucije in prebivalce obravnavanih območij, še posebno na kmetije, na katerih se bo preučevalo male ukrepe za zadrževanje vode.
Podrobna ekonomska analiza bo pokazala, kakšen je ekonomski učinek ukrepov za kmetijska gospodarstva.

Dolgoročno bo projekt znanosti prispeval s testiranjem različnih metod in odpravo pomanjkanja podatkov in tako prispeval k zmanjšanju negotovosti
pri okoljskem vrednotenju kmetijsko‐okoljsko‐podnebnih ukrepov s področja zadrževanja vode v tleh in varovanja tal pred erozijo.
Modeli porečij, pripravljeni v projektu, bodo javno objavljeni in na voljo za uporabo znanstveni in strokovni skupnosti v drugih okoljskih študijah s
področja vrednotenj kmetijsko‐okoljsko‐podnebnih ukrepov. Vsi protokoli in priporočila najboljših praks, pripravljeni v projektu, bodo dostopni preko
spletne strani projekta in objavljeni v prosti‐dostopnih znanstvenih revijah.


FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

Projekt bo organiziran v 5 medsebojno povezanih delovnih paketov (DP1 – Koordinacija projekta; DP2 – Učinkovitost kmetijskih ukrepov ; DP3 – Modeliranje učinkovitosti kmetijskih ukrepov; DP4 – Trajnost preučevanih ukrepov; DP5 – Prenos znanja in diseminacija). Uporabljali bomo različne metode terenskega monitoring, laboratorijskih in statističnih analiz, ter modeliranja povodij. Diseminacija in prenos znanja bosta potekala na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju. Raziskovalno ekipo sestavljajo znanstveni sodelavci Univerze Ljubljane iz področij upravljanja kmetijskih zemljišč in agrohidrologije, agrarne ekonomike, agrometeorologije, zdravstvene ekologije in hidrotehnike. Projektna skupina vključuje tudi raziskovalce iz področja agronomije treh Kmetijsko gozdarskih zavodov iz Maribora, Murske Sobote in Nove Gorice. 

Delovne naloge (DN) bodo potekala skozi celotno obdobje izvajanja projekta, druge le del obdobja. Njihov potek je praviloma strukturiran z mejniki (M) in poročili končnih rezultatov (RK). Ker so DN učinkovito razdeljene med sodelujoče partnerje in raziskovalce izvedba projekta ne predstavlja organizacijskega izziva.

Bibliografske reference

SICRIS povezava