Živilstvo

  Leta 1992 je bila na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete po predhodnem 10 letnem delovanju kot skupina za biotehnologijo ustanovljena Katedra za biotehnologijo. Kasneje, leta 2010, se je v duhu združevanja kateder povečala in preimenovala v Katedro za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil. Na katedri poteka tako pedagoško delo s študenti različnih študijskih programov (biotehnologija, mikrobiologija, prehrana, živilska tehnologija itd.), kot tudi različni domači in mednarodni raziskovalni projekti na področjih mikrobiologije, genetike, bioprocesništva, proteomike, taksonomije in (bio)analitike.

   Katedro sestavlja več različnih laboratorijev in sicer Laboratorij za biotehnološko in mikrobiološko izobraževanje, Laboratorij za industrijske biokulture, Laboratorij za industrijske bioprocese, Laboratorij za proteomiko, Laboratorij za živilsko mikrobiologijo in Laboratorij za biotehnologijo kvasovk. Poleg laboratorijev delujeta v okviru katedre tudi Infrastrukturni center za bioprocesno tehnologijo in Zbirka industrijskih mikroorganizmov (ZIM), v kateri je shranjenih več tisoč vrst mikroorganizmov (kvasovk, nitastih gliv in aktinomicet) iz naravnih in industrijskih okolij.

   Raziskovalci na Katedri delujemo na različnih raziskovalnih področjih; i) na področju industrijskih bioprocesov in biokultur razvijamo bioprocese za proizvodnjo mikrobnih sekundarnih metabolitov, encimov ipd., na osnovi molekularno-genetske regulacije biosinteznih poti; ii) v sklopu proteomike proučujemo ekspresijo proteinov in post-translacijskih modifikacij z 2-D elektroforezo v različnih bioloških sistemih; iii) potencialno zanimive sekundarne surovine karakteriziramo iz stranskih proizvodov in odpadkov v agro-živilstvu (npr. protimikrobne aktivnosti rastlinskih izvlečkov); iv) v okviru mikrobne virulence študiramo virulenčne dejavnike (adhezija, polimorfizem, mehanizmi odpornosti proti protimikrobnim učinkovinam in okoljskim dejavnikom) bakterij, kvasovk in plesni; v) živilska mikrobiologija zajema identifikacijo, kvantifikacijo in karakterizacijo patogenih mikroorganizmov, povzročiteljev kvarjenja in indikatorskih mikroorganizmov v hrani; vi) na področju zdravju škodljivih snovi v živilih uvajamo metode za detekcijo, identifikacijo in kvantifikacijo neželenih snovi v živilih; vii) na področju varnosti v živilsko prehranski verigi uvajamo integralne pristope: dobre prakse (DPP, DHP, DKP, DLP...), HACCP.

   Katedra z 21 zaposlenimi sodeluje z mnogimi uglednimi institucijami po svetu, organizira domače in mednarodne konference ter sodeluje pri mednarodnih projektih. Tradicionalno tesno sodeluje s številnimi slovenskimi podjetji in pooseblja odlično valilnico kadrov in podjetij. Od formalnega začetka delovanja je na Katedri s klasičnim študijskim programom zaključilo izobraževanje več kot 150 študentov biotehnologije, mikrobiologije ali živilstva, od katerih jih je več kot 40 doktoriralo in so uspešni strokovnjaki na področjih dela, ki so vezana na biotehnologijo. Številkama se pridružujejo novi diplomanti in doktoranti novega bolonjskega programa.

 

Zaposleni