Priznanja, nagrade

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved v Sloveniji. Biotehniška fakulteta jih podeljuje že vse od leta 1973 in sicer se podelijo tri nagrade, Jesenkova nagrada za življenjsko delo, Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta doktorskega študija in Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta magistrskega študija.

Jesenkova nagrada za življenjsko delo se podeli enemu posamezniku, ki je zaposlen na fakulteti ali sodeluje oziroma je sodeloval pri pedagoškem ali znanstvenem raziskovalnem delu fakultete za njegovo življenjsko delo na področju pedagoškega, raziskovalnega ali strokovnega dela in sodelovanja pri upravljanju fakultete.

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija se podeli vsako leto enemu posamezniku, ki je v preteklem koledarskem letu pridobil znanstveni naziv doktor znanosti ter je v času doktorskega študija v soavtorstvu objavil vsaj tri znanstvene članke s faktorjem vpliva in je bil vsak pri dveh člankih pravi avtor. 

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija se podeli vsako leto enemu posamezniku, ki je v preteklem koledarskem letu dosegel najvišjo povprečno oceno izpitov in vaj (brez diplomskega del) in sicer v teku celotnega študij (1 in 2. stopnja skupaj).

Jesenkove nagrade fakultete se podeljujejo skladno s Povezava na dokument Pravili o nagradah in priznanjih Biotehniške fakultete Odpira se v novem oknu .

Vsi pretekli prejemniki Jesenkovih nagrad:

2025:

V letu 2025 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejel prof. dr. Marko Petrič. Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija je prejela dr. Maša Hribar, Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija je prejela Nuša Golob.

2024:

Jesenkova nagrajenka 2024 za leto 2023 je prof. dr. Nina Gunde Cimerman.

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija je prejel dr. Rožle Repič.

Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija je prejela Jerica Kobal, magistrica študijskega programa 2. stopnje Krajinska arhitektura

 2023:

Jesenkova nagrada za življenjsko delo

V letu 2023 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nataša Poklar Ulrih.

Njeno delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija V letu 2023 je Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija prejela dr. Špela Borko. Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija V letu 2023 je Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija prejela Ema Pleško, mag. bioteh. 2022: Jesenkova nagrada za življenjsko delo V letu 2022 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejel prof. dr. Jurij Diaci. Njegovo delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija V letu 2022 je Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija prejel dr. Jure Žigon. Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija V letu 2022 je Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija prejela Anja Kos, mag. ekol. in biodiv. Z leve proti desni: dr. Jure Žigon, prof. dr. Nataša Poklar Ulrih (dekanja), Anja Kos in prof. dr. Jurij Diaci. 2021: Jesenkova nagrada za življenjsko delo V letu 2021 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Katarina Čufar.  Njeno delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija V letu 2021 je Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija prejela dr. Mateja Šenica.

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija V letu 2021 je Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija prejela Maruša Skubic, mag. ekol. in biodiv. 2020: Jesenkova nagrada za življenjsko delo V letu 2020 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Ines Mandič Mulec.  Njeno delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija V letu 2020 je Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija prejel dr. dr. Jernej Jevšenak. Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija V letu 2020 je Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko magistrskega študija prejela Eli Keržič, mag. inž. les.

2019

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju v letu 2018 prof. dr. Peter DOVČ

Njegovo delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2018dr. Anka ČEBULJ
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2018 Katarina ŠOLN

2018

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju v letu 2017 prof. dr. Borut BOHANEC
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2017 dr. Mojca ŽLAHTIČ ZUPANC
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2017 Eva MRAVLJAK (por. ŠNAJDER)

2017

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Damjana DROBNE
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2016 dr. Nika Weber
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2016

2016

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Darja ŽGUR BERTOK
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2015 dr. Jasna KOVAČ
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2015 Jakob LESKOVEC

2015

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Branka JAVORNIK CREGEEN
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2014 dr. Nejc THALER
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2014 Tinkara PIRC MAROLT

2014

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Božidar ŽLENDER
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2013 dr. Ana SLATNAR
• najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2013 Urška VALJAVEC

2013

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Franc BATIČ
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2012 dr. Maja POCIECHA

2012

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Irena ROGELJ
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2011 dr. Jerneja JAKOPI
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2011 Tinkara PIRC MAROLT

2011

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Peter RASPOR
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2010 dr. Neža FINŽGAR
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2010 Anže SMOLE

2010

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Janez HRIBAR
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2009 dr. Paula PONGRAC
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2009 Katja HRIBAR
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2009 Jernej ROJKO

2009

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Franc Pohleven
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2008 dr. Andreja KUTNAR
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2008 Maji VOGRINČIČ

2008

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Jože OSTERC
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2007 dr. Mateja COLARIČ
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2007 Valentina SCHMITZER

2007

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Anton TAJNŠEK
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2006 dr. Mateja ŠTEFANČIČ
• najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2006 Franja PAJK

2006

• za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Jože RESNIK
• najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2005 dr. Polona SMRKOLJ
• najboljšemu diplomantu dodiplomskega študija v letu Andrej GREGORČIČ

2005

• Jesenkova nagrada za življensko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju prof. dr. Franc LOBNIK
• Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta oz. diplomantko doktorskega študija v letu 2004 dr. Boštjan KOS
• Jesenkova nagrada za najboljšo diplomantka oz. diplomanta dodiplomskega študija Špela PETRIČ

2004

• prof. dr. Ljerka KERVINA HAMOVIĆ
• prof. dr. Emil ERJAVEC
• dr. Jernej Jakše
• mag. Tadej Čepeljnik
• Tina Šturm
• Mihaela Oven
• Katarina Denac
• Gregor Gorjanc
• Anita Jemec
• Andreja Kutnar

2003

• prof. dr. Aleksander Šiftar
• prof. dr. Slavko Čepin
• dr. Jože Korber
• dr. Miha Humar
• mag. Denis Rusjan
• Igor Zidarič
• Aleš Škorjanc
• Lidija Križanič
• Jana Babič

2002

• prof. dr. Ivan Kreft
• prof. dr. Franc Merzelj
• dr. Helena Šircelj
• mag. Boštjan Surina
• Barbara Kraigher, univ. dipl. mikrob.
• Tina Pengršič

2001

• prof. dr. Tone Wraber
• prof. dr. Nikolaj Torelli
• prof. dr. Janez Pogačar (posthumno)
• mag. Katarina Groznik - Zeiler
• Urška Repnik
• Anja Mezsaroš

2000

– Raziskovalna skupina za rastlinsko fiziologijo in biotehnologijo pri NIBprof. dr. Miklavž Grabnar, prof. dr. Andrej Martinčič

• dr. Lucijan Krivec
• dr. Vida Škrabanja
• Tomaž Polak
• Barbara Gerič
• Helena Motaln
• Irena Fonda
• Simona Teran
• Tomo Sečnik

1999

• prof. dr. Jože Rihar
• Nada Nekrep
• Špela Malovrh

1998

• prof. dr. Franc Habe
• prof. dr. Mirko Leskošek
• KRKA d.d.
• Marjan Peršuh
• Gordana Wožniak
• Polona Jamnik

1997

• prof. dr. Andrej Hočevar
• prof. dr. Franc Viktor Nekrep
• dr. Živko Košir, dipl.ing.gozd.
• Boštjan Pokorny
• Radenska –Tri srca, polnilnica mineralnih vod in pijač Radenci, d.o.o.

1996

• prof. dr. Niko Kralj
• prof. dr. Andrej Orešnik
• prof. dr. Franc Sunčič
• Alexis Zrimec
• Marjanca Starčič
• Anica Rak

1995

• prof. dr. Dolfe Cizej
• prof. dr. Jože Kovač
• prof. dr. Boris Sket
• Viktor Repanšek
• Janez Košir
• Perutnina Ptuj PC Mesna industrija

1994

• prof. dr. Nada Gogala
• prof. dr. Florijan Klofutar
• prof. dr. Jože Spanring
• prof. dr. Janez Žgajnar
• Jernej Piškur

1993

• Slavko Gliha
• prof. dr. Raoul Jenčič
• Jernej Jogan
• Anton Simonič
• Franc Bajt
• Hladilnica Bohova
• Hladilnica Zalog

1992

• prof. dr. Marjan Milohnoja
• prof. dr. Julija Smole
• prof. dr. Andrej Šalehar
• mag. Janez Černač

1991

• Janez Gačnik
• Roman Dekleva

1990

• akademik dr. Jože Bole
• prof. dr. Franc Zagožen
• Franc Skledar
• Hubert Dolinšek
• Mlinotest Ajdovščina
• Veterinarski zavod Maribor

1989

• prof. dr. Zlata Dolinar- Osole
• prof. dr. Marijan Dorer
• prof. dr. Dušan Mlinšek
• prof. dr. Karl Salobir
• prof. dr. Albin Stritar
• dr. Dušan Pirih

1988

• prof. dr. Vladimir Gregorovič
• KK Vipava
• Inštitut za biologijo
• TO Gozdarstvo Straža pri GG Novo mesto
• Radgonske gorice TO KLET

1987

• prof. dr. France Cegnar
• prof. dr. Lilijana Istenič
• prof. dr. Jože Korošec
• prof. dr. Janez Verbič
• mag. Ladislav Gasparič
• Kmetijski inštitut Slovenije
• Veterinarski zavod
• Krim Grosuplje

1986

• prof. dr. Erik Špiler
• Viljem Garmuš
• Tovarna sladkorja Ormož
• Revija Proteus
• HOJA Ljubljana
• Kmetijski zavod Ljubljana
• MIP Nova Gorica

1985

• prof. dr. Matija Gogala
• prof. dr. Ivan Jazbec
• prof. dr. Jasna Stekar
• prof. dr. Venčeslava Šikovec
• mag. Franjo Urleb
• Miljeva Kač
• Anton Likavec

1984

• dr. Janez Matjašič
• znan.svet. Alojz Leb
• HP Kolinska
• KZ Ljutomer Križevci
• KVZ Nova Gorica
• LESNA Radlje ob Dravi

1983

• prof. dr. Tatjana Slanovec
• prof. dr. Kazimir Tarman
• prof. dr. Miran Veselič
• Franjo Jurhar
• Jože Šilc
• Vladimir Vrečko

1982

• prof. dr. France Adamič
• prof. dr. Bogdan Ditrich
• dr. Zoran Železnik
• Tončka Berlič
• Majda Ramovš
• Milan Kuder
• Zvone Zakotnik

1981

• prof. dr. Jože Maček
• prof. dr. Miran Vardjan
• dr. Franjo Kordiš
• Marko Bertoncelj
• DO Emona Blagovni center
• SILVAPRODUKT Ljubljana
• Veterinarski zavod Primorske Sežana

1980

• prof. dr. France Bučar
• prof. dr. Ivan Možina
• prof. dr. Nada Pipan
• dr. Milan Dolenc
• Anton Zorc
• Hmezad Žalec, DO Mirosan
• Konjerejski zavod Lipica

1979

• prof. dr. Franjo Janežič
• prof. dr. Jože Jurkovič
• prof. dr. France Kervina
• prof. dr. Aleksander Konjajev
• prof. dr. Ernest Mayer
• prof. Martin Čokl
• Milovan Zidar, dipl. ing. agr.
• BREST Cerknica

1978

• prof. dr. Fran Bitenc
• Lojze Funkl
• ČGP Kmečki glas
• Gimnazija Celje
• Uniles Meblo
• ŽVZ za Pomurje Murska Sobota
• Kras Sežana
• ŽVZ Gorenjske Kranj

1977

• prof. dr. Jože Ferčej
• prof. dr. Hubert Pehani
• prof. dr. Ivo Vomer
• Janez Penca
• ETA Kamnik
• KZ Metlika Oskar Jug

1976

• prof. Ciril Jeglič
• prof. dr. Viktor Petkovšek
• Stanko Mazi
• KZ Cerknica
• DE Klet Ormož
• Veterinarski zavod Slovenije

1975

• prof. dr. Franc Sušnik
• prof. Zdravko Turk
• Emona TOZD Prašičjereja Ihan
• KZ Škofja Loka
• SLK Ajdovščina
• ŽVZ Ptuj

1974

• prof. dr. Oskar Boehm
• prof. dr. Franc Ločniškar
• prof. Franjo Rainer
• Egon Pretnar
• KIK Pomurke
• 1973
• prof. Jože Levstik
• Jože Lazar
• Tugomir Cajnko
• dr. Franc Rutar

Predstavitev Frana Jesenka

Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki in je študij po opravljeni gimnaziji v Ljubljani nadaljeval na Dunaju. Kot tutor je prepotoval Evropo in del severne Afrike. Bil je mednarodno priznan botanik, raziskovalec in znanstvenik s področja genetike in žlahtnjenja rastlin, ki je želel kmetovalcem pomagati pridelati več in bolj kakovostne pridelke. Kot ljubitelj slovenske narave je bil ustanovitelj Triglavskega narodnega parka, in ga med prvimi tudi tako poimenoval. Na svojih potovanjih je raziskoval tudi rastlinstvo Nila in puščavske Arabije.

Pomembni mejniki v življenju Frana Jesenka

je zaključil študij, med katerim je delal kot tutor za dva orientalska princa na dunajskem Terezijanišču, kasneje pa v tej vlogi tudi za grofa Merveldta.1902

se je vrnil na Dunaj ter kot upravnik žlahtniteljske postaje in asistent demonstrator pri svetovno priznanem genetiku Erichu von Tschermacku deloval na Visoki šoli za kmetijstvo.1909

je pridobil naziv docenta za rastlinogojstvo in vrtnarstvo ter predaval poljedelstvo in vrtnarstvo, raziskovalno pa se je posvetil genetiki žit – preučeval je počitek in brstenje rastlin. Svoje znanje je izpopolnjeval na univerzah in inštitutih po Evropi od Pariza, Uppsale do Stockholma.1913

je na 4. mednarodni genetski konferenci v Parizu poročal o citoloških in morfoloških lastnostih svojih križancev. Na srečanju je priznani ruski genetik Maister njegovo predavanje pospremil z besedami »Vam se je torej posrečilo uresničiti moje sanje!« Postavil je hipotezo, da je zmanjšana plodnost hibridov posledica tako kromosomske nekompatibilnosti staršev, kot tudi morfoloških razlik. 1911

Bil je prvi, ki je z križal pšenico in rž (pšenico je umetno opraševal s cvetnim prahom rži) in vzgojil rodne potomce, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku komercialne tritikale, krušnega žita prihodnosti. Genetske in tehnološke meje razvoja tritikale še niso dosežene, saj ima izredno veliko pozitivnih lastnosti - toleranco na neugodne rastne razmere, odpornost na sušo, mraz in povzročiteljev bolezni, zato jo številni, pri vse bolj izrazitih in daljših zgodnje poletnih sušah, zimskih otoplitvah, smatrajo kot žito prihodnosti. V letu 2016 je bila v Sloveniji posajena na 4500 ha njiv (za primerjavo rž je bila posejana na 1000 ha, pšenico pa na 30.000 ha), pridelek pa je bil 5.000 kg na ha.

je bil kot avstro-ogrski časnik vpoklican na Rusko fronto, kjer je hudo ranjen in je pristal v ruskem ujetništvu 1914

je izvoljen v naziv docent za fiziologijo rastlin na Univerzi v Zagrebu 1919

je na Univerzi v Zagrebu postal redni profesor za botaniko 1920

je honorarno predaval botaniko na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani 1919/1920

je postal prvi profesor botanike na Univerzi v Ljubljani, kjer je predaval Splošno in sistemsko botaniko, Rastlinsko ekologijo, Kulturne rastline in rastline za tehnično uporabo. Sodeloval je pri ustanovitvi in delu Semenogojske (žlahtniteljske) postaje v Beltincih, ki jo je vodil Franc Mikuž (učenec iz Dunaja). 1921

je kot pobudnik ustanovitve postal prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije, kar je ostal vse do smrti 1932. Predvidoma se je smučanjem seznanil v Skandinaviji, od koder je bila njegova žena. 1922

je v Pragi na mednarodnem srečanju nacionalnih smučarskih zvez kot predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije v svojem govoru predstavil Valvasorjev opis smučanja na Blokah (1689) 1923

je za ustanovljen Alpski varstveni park skupaj s študenti začrtal del njegove meje v dolini Triglavskih jezer. 1924

se je ponesrečil pri plezanju v steni Komarče, njegove zadnje besede so bile »Težko je pustiti delo!« (zapis v Jutru, 15. in 16. julija 1932) 1932

Pomembni mejniki v spomin na Frana Jesenka

Po II. svetovni vojni je bila v Mestnem logu ustanovljena Jesenkova vrtnarija

Po prof. dr. Franu Jesenku se poimenuje ulica v Spodnji Šiški, Jesenkova ulica.

Muzejsko društvo v Škofji Loki je na rojstni hiši prof. dr. Frana Jesenka na Kopališki ulici v Škofji Loki odkrilo spominsko ploščo.

1972 je Biotehniška fakulteta po njem poimenuje nagrade za največje dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka Biotehniška fakulteta v sodelovanju z Občino Škofja Loka od leta 2012 naprej v Škofji Loki organizira poljudno-znanstveno prireditev »Jesenkovo popoldne v Škofji Loki«

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je bil postavljen spominski kamen ob vznožju Šišenskega hriba.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je bila postavljena spominska plošča v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je na območju krajinskega parka Tivoli – Rožnik – Šišenski hrib poimenovana Jesenkova pot – 3 km dolga učna pot na, ob kateri so prikazane in označene različne drevesne vrste. Jesenkova pot je bila imenovana tudi zaradi njegovih prizadevanj za zaščito Tivolija pred pozidavo. Območje Rožnika in Šišenskega hriba pa je bilo kot krajinski park zaščiteno 1984.

V Triglavskem narodnem parku, v Ukancu pri Domu pri Savici, je Biotehniška fakulteta maja 2008 prof. dr. Franu Jesenku postavila spominsko obeležje. Slavnostna otvoritev spominskega obeležja je potekala v Ukancu pri Domu pri Savici.

V decembru 2018 je z doprsnim kipom akademskega kiparja Metoda Frlica prof. dr. Fran Jesenko postal član Aleje zaslužnih Ločanov.