Priznanja, nagrade

 

Jesenkove nagrade so najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved v Sloveniji. Biotehniška fakulteta jih podeljuje že vse od leta 1973 in sicer se podelijo tri nagrade, Jesenkova nagrada za življenjsko delo, Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta doktorskega študija in Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta magistrskega študija.

Jesenkova nagrada za življenjsko delo se podeli enemu posamezniku, ki je zaposlen na fakulteti ali sodeluje oziroma je sodeloval pri pedagoškem ali znanstvenem raziskovalnem delu fakultete za njegovo življenjsko delo na področju pedagoškega, raziskovalnega ali strokovnega dela in sodelovanja pri upravljanju fakultete.

 

Jesenkova nagrada za življenjsko delo

V letu 2020 je Jesenkovo nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Ines Mandič Mulec

Ines Mandić Mulec

Njeno delo je predstavljeno v kratkem filmu spodaj:

  • dr. Anka ČEBULJ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2018

Anka Čebulj, najboljša diplomantka doktorskega študija v letu 2018

  • Katarina ŠOLN - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2018

Katarina ŠOLN - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2018

2018

  • prof. dr. Borut BOHANEC - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju v letu 2017

prof. dr. Borut BOHANEC - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju

  • dr. Mojca ŽLAHTIČ ZUPANC - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2017

dr. Mojca ŽLAHTIČ ZUPANC - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2017

  • Eva MRAVLJAK (por. ŠNAJDER) - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2017

Eva MRAVLJAK (por. ŠNAJDER) - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2017

2017

  • prof. dr. Damjana DROBNE - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju

prof. dr. Damjana DROBNE - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju

  • dr. Nika Weber - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2016

dr. Nika Weber - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2016

  • Miha BAHUN - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2016

Miha BAHUN - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2016

2016

  • prof. dr. Darja ŽGUR BERTOK - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Jasna KOVAČ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2015
  • Jakob LESKOVEC - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2015

2015

  • prof. dr. Branka JAVORNIK CREGEEN - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Nejc THALER - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2014
  • Tinkara PIRC MAROLT - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2014

2014

  • prof. dr. Božidar ŽLENDER - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Ana SLATNAR - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2013
  • Urška VALJAVEC - najboljša diplomantka oz. diplomant podiplomskega študijskega programa druge stopnje v letu 2013

2013

  • prof. dr. Franc BATIČ - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Maja POCIECHA - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2012

2012

  • prof. dr. Irena ROGELJ - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Jerneja JAKOPIČ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2011
  • Tinkara PIRC MAROLT - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2011

2011

  • prof. dr. Peter RASPOR - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Neža FINŽGAR - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2010
  • Anže SMOLE - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2010

2010

  • prof. dr. Janez HRIBAR - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Paula PONGRAC - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2009
  • Katja HRIBAR - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2009
  • Jernej ROJKO - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2009

2009

  • prof. dr. Franc Pohleven - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Andreja KUTNAR - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2008
  • Maji VOGRINČIČ - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2008

2008

  • prof. dr. Jože OSTERC - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Mateja COLARIČ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2007
  • Valentina SCHMITZER - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2007

2007

  • prof. dr. Anton TAJNŠEK - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Mateja ŠTEFANČIČ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2006
  • Franja PAJK - najboljša diplomantka oz. diplomant dodiplomskega študija v letu 2006

2006

  • prof. dr. Jože RESNIK - za življenjsko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Polona SMRKOLJ - najboljša diplomantka oz. diplomant doktorskega študija v letu 2005
  • Andrej GREGORČIČ - najboljšemu diplomantu dodiplomskega študija v letu

2005

  • prof. dr. Franc LOBNIK – Jesenkova nagrada za življensko delo na pedagoškem, raziskovalnem in strokovnem področju
  • dr. Boštjan KOS – Jesenkova nagrada za najboljšega diplomanta oz. diplomantko doktorskega študija v letu 2004
  • Špela PETRIČ – Jesenkova nagrada za najboljšo diplomantka oz. diplomanta dodiplomskega študija

2004

  • prof. dr. Ljerka KERVINA HAMOVIĆ
  • prof. dr. Emil ERJAVEC
  • dr. Jernej Jakše
  • mag. Tadej Čepeljnik
  • Tina Šturm
  • Mihaela Oven
  • Katarina Denac
  • Gregor Gorjanc
  • Anita Jemec
  • Andreja Kutnar

2003

  • prof. dr. Aleksander Šiftar
  • prof. dr. Slavko Čepin
  • dr. Jože Korber
  • dr. Miha Humar
  • mag. Denis Rusjan
  • Igor Zidarič
  • Aleš Škorjanc
  • Lidija Križanič
  • Jana Babič

2002

  • prof. dr. Ivan Kreft
  • prof. dr. Franc Merzelj
  • dr. Helena Šircelj
  • mag. Boštjan Surina
  • Barbara Kraigher, univ. dipl. mikrob.
  • Tina Pengršič

2001

  • prof. dr. Tone Wraber
  • prof. dr. Nikolaj Torelli
  • prof. dr. Janez Pogačar (posthumno)
  • mag. Katarina Groznik - Zeiler
  • Urška Repnik
  • Anja Mezsaroš

2000

  • prof. dr. Miklavž Grabnar, prof. dr. Andrej Martinčič – Raziskovalna skupina za rastlinsko fiziologijo in biotehnologijo pri NIB
  • dr. Lucijan Krivec
  • dr. Vida Škrabanja
  • Tomaž Polak
  • Barbara Gerič
  • Helena Motaln
  • Irena Fonda
  • Simona Teran
  • Tomo Sečnik

1999

  • prof. dr. Jože Rihar
  • Nada Nekrep
  • Špela Malovrh

1998

  • prof. dr. Franc Habe
  • prof. dr. Mirko Leskošek
  • KRKA d.d.
  • Marjan Peršuh
  • Gordana Wožniak
  • Polona Jamnik

1997

  • prof. dr. Andrej Hočevar
  • prof. dr. Franc Viktor Nekrep
  • dr. Živko Košir, dipl.ing.gozd.
  • Boštjan Pokorny
  • Radenska –Tri srca, polnilnica mineralnih vod in pijač Radenci, d.o.o.

1996

  • prof. dr. Niko Kralj
  • prof. dr. Andrej Orešnik
  • prof. dr. Franc Sunčič
  • Alexis Zrimec
  • Marjanca Starčič
  • Anica Rak

1995

  • prof. dr. Dolfe Cizej
  • prof. dr. Jože Kovač
  • prof. dr. Boris Sket
  • Viktor Repanšek
  • Janez Košir
  • Perutnina Ptuj PC Mesna industrija

1994

  • prof. dr. Nada Gogala
  • prof. dr. Florijan Klofutar
  • prof. dr. Jože Spanring
  • prof. dr. Janez Žgajnar
  • Jernej Piškur

1993

  • Slavko Gliha
  • prof. dr. Raoul Jenčič
  • Jernej Jogan
  • Anton Simonič
  • Franc Bajt
  • Hladilnica Bohova
  • Hladilnica Zalog

1992

  • prof. dr. Marjan Milohnoja
  • prof. dr. Julija Smole
  • prof. dr. Andrej Šalehar
  • mag. Janez Černač

1991

  • Janez Gačnik
  • Roman Dekleva

1990

  • akademik dr. Jože Bole
  • prof. dr. Franc Zagožen
  • Franc Skledar
  • Hubert Dolinšek
  • Mlinotest Ajdovščina
  • Veterinarski zavod Maribor

1989

  • prof. dr. Zlata Dolinar- Osole
  • prof. dr. Marijan Dorer
  • prof. dr. Dušan Mlinšek
  • prof. dr. Karl Salobir
  • prof. dr. Albin Stritar
  • dr. Dušan Pirih

1988

  • prof. dr. Vladimir Gregorovič
  • KK Vipava
  • Inštitut za biologijo
  • TO Gozdarstvo Straža pri GG Novo mesto
  • Radgonske gorice TO KLET

1987

  • prof. dr. France Cegnar
  • prof. dr. Lilijana Istenič
  • prof. dr. Jože Korošec
  • prof. dr. Janez Verbič
  • mag. Ladislav Gasparič
  • Kmetijski inštitut Slovenije
  • Veterinarski zavod
  • Krim Grosuplje

1986

  • prof. dr. Erik Špiler
  • Viljem Garmuš
  • Tovarna sladkorja Ormož
  • Revija Proteus
  • HOJA Ljubljana
  • Kmetijski zavod Ljubljana
  • MIP Nova Gorica

1985

  • prof. dr. Matija Gogala
  • prof. dr. Ivan Jazbec
  • prof. dr. Jasna Stekar
  • prof. dr. Venčeslava Šikovec
  • mag. Franjo Urleb
  • Miljeva Kač
  • Anton Likavec

1984

  • dr. Janez Matjašič
  • znan.svet. Alojz Leb
  • HP Kolinska
  • KZ Ljutomer Križevci
  • KVZ Nova Gorica
  • LESNA Radlje ob Dravi

1983

  • prof. dr. Tatjana Slanovec
  • prof. dr. Kazimir Tarman
  • prof. dr. Miran Veselič
  • Franjo Jurhar
  • Jože Šilc
  • Vladimir Vrečko

1982

  • prof. dr. France Adamič
  • prof. dr. Bogdan Ditrich
  • dr. Zoran Železnik
  • Tončka Berlič
  • Majda Ramovš
  • Milan Kuder
  • Zvone Zakotnik

1981

  • prof. dr. Jože Maček
  • prof. dr. Miran Vardjan
  • dr. Franjo Kordiš
  • Marko Bertoncelj
  • DO Emona Blagovni center
  • SILVAPRODUKT Ljubljana
  • Veterinarski zavod Primorske Sežana

1980

  • prof. dr. France Bučar
  • prof. dr. Ivan Možina
  • prof. dr. Nada Pipan
  • dr. Milan Dolenc
  • Anton Zorc
  • Hmezad Žalec, DO Mirosan
  • Konjerejski zavod Lipica

1979

  • prof. dr. Franjo Janežič
  • prof. dr. Jože Jurkovič
  • prof. dr. France Kervina
  • prof. dr. Aleksander Konjajev
  • prof. dr. Ernest Mayer
  • prof. Martin Čokl
  • Milovan Zidar, dipl. ing. agr.
  • BREST Cerknica

1978

  • prof. dr. Fran Bitenc
  • Lojze Funkl
  • ČGP Kmečki glas
  • Gimnazija Celje
  • Uniles Meblo
  • ŽVZ za Pomurje Murska Sobota
  • Kras Sežana
  • ŽVZ Gorenjske Kranj

1977

  • prof. dr. Jože Ferčej
  • prof. dr. Hubert Pehani
  • prof. dr. Ivo Vomer
  • Janez Penca
  • ETA Kamnik
  • KZ Metlika Oskar Jug

1976

  • prof. Ciril Jeglič
  • prof. dr. Viktor Petkovšek
  • Stanko Mazi
  • KZ Cerknica
  • DE Klet Ormož
  • Veterinarski zavod Slovenije

1975

  • prof. dr. Franc Sušnik
  • prof. Zdravko Turk
  • Emona TOZD Prašičjereja Ihan
  • KZ Škofja Loka
  • SLK Ajdovščina
  • ŽVZ Ptuj

1974

  • prof. dr. Oskar Boehm
  • prof. dr. Franc Ločniškar
  • prof. Franjo Rainer
  • Egon Pretnar
  • KIK Pomurka

1973

  • prof. Jože Levstik
  • Jože Lazar
  • Tugomir Cajnko
  • dr. Franc Rutar

 

Predstavitev Frana Jesenka

Fran Jesenko se je rodil v Škofji Loki in je študij po opravljeni gimnaziji v Ljubljani nadaljeval na Dunaju. Kot tutor je prepotoval Evropo in del severne Afrike. Bil je mednarodno priznan botanik, raziskovalec in znanstvenik s področja genetike in žlahtnjenja rastlin, ki je želel kmetovalcem pomagati pridelati več in bolj kakovostne pridelke. Kot ljubitelj slovenske narave je bil ustanovitelj Triglavskega narodnega parka, in ga med prvimi tudi tako poimenoval. Na svojih potovanjih je raziskoval tudi rastlinstvo Nila in puščavske Arabije.

 

Pomembni mejniki v življenju Frana Jesenka

1902 je zaključil študij, med katerim je delal kot tutor za dva orientalska princa na dunajskem Terezijanišču, kasneje pa v tej vlogi tudi za grofa Merveldta.

1909 se je vrnil na Dunaj ter kot upravnik žlahtniteljske postaje in asistent demonstrator pri svetovno priznanem genetiku Erichu von Tschermacku deloval na Visoki šoli za kmetijstvo.

1913 je pridobil naziv docenta za rastlinogojstvo in vrtnarstvo ter predaval poljedelstvo in vrtnarstvo, raziskovalno pa se je posvetil genetiki žit – preučeval je počitek in brstenje rastlin. Svoje znanje je izpopolnjeval na univerzah in inštitutih po Evropi od Pariza, Uppsale do Stockholma.

1911 je na 4. mednarodni genetski konferenci v Parizu poročal o citoloških in morfoloških lastnostih svojih križancev. Na srečanju je priznani ruski genetik Maister njegovo predavanje pospremil z besedami »Vam se je torej posrečilo uresničiti moje sanje!« Postavil je hipotezo, da je zmanjšana plodnost hibridov posledica tako kromosomske nekompatibilnosti staršev, kot tudi morfoloških razlik.

Bil je prvi, ki je z križal pšenico in rž (pšenico je umetno opraševal s cvetnim prahom rži) in vzgojil rodne potomce, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku komercialne tritikale, krušnega žita prihodnosti. Genetske in tehnološke meje razvoja tritikale še niso dosežene, saj ima izredno veliko pozitivnih lastnosti - toleranco na neugodne rastne razmere, odpornost na sušo, mraz in povzročiteljev bolezni, zato jo številni, pri vse bolj izrazitih in daljših zgodnje poletnih sušah, zimskih otoplitvah, smatrajo kot žito prihodnosti. V letu 2016 je bila v Sloveniji posajena na 4500 ha njiv (za primerjavo rž je bila posejana na 1000 ha, pšenico pa na 30.000 ha), pridelek pa je bil 5.000 kg na ha.

1914 je bil kot avstro-ogrski časnik vpoklican na Rusko fronto, kjer je hudo ranjen in je pristal v ruskem ujetništvu

1919 je izvoljen v naziv docent za fiziologijo rastlin na Univerzi v Zagrebu

1920 je na Univerzi v Zagrebu postal redni profesor za botaniko

1919/1920 je honorarno predaval botaniko na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani

1921 je postal prvi profesor botanike na Univerzi v Ljubljani, kjer je predaval Splošno in sistemsko botaniko, Rastlinsko ekologijo, Kulturne rastline in rastline za tehnično uporabo. Sodeloval je pri ustanovitvi in delu Semenogojske (žlahtniteljske) postaje v Beltincih, ki jo je vodil Franc Mikuž (učenec iz Dunaja).

1922 je kot pobudnik ustanovitve postal prvi predsednik Smučarske zveze Jugoslavije, kar je ostal vse do smrti 1932. Predvidoma se je smučanjem seznanil v Skandinaviji, od koder je bila njegova žena.

1923 je v Pragi na mednarodnem srečanju nacionalnih smučarskih zvez kot predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije v svojem govoru predstavil Valvasorjev opis smučanja na Blokah (1689)

1924 je za ustanovljen Alpski varstveni park skupaj s študenti začrtal del njegove meje v dolini Triglavskih jezer.

1932 se je ponesrečil pri plezanju v steni Komarče, njegove zadnje besede so bile »Težko je pustiti delo!« (zapis v Jutru, 15. in 16. julija 1932)

 

Pomembni mejniki v spomin na Frana Jesenka

Po II. svetovni vojni je bila v Mestnem logu ustanovljena Jesenkova vrtnarija

Po prof. dr. Franu Jesenku se poimenuje ulica v Spodnji Šiški, Jesenkova ulica.

Muzejsko društvo v Škofji Loki je na rojstni hiši prof. dr. Frana Jesenka na Kopališki ulici v Škofji Loki odkrilo spominsko ploščo.

1972 je Biotehniška fakulteta po njem poimenuje nagrade za največje dosežke na področju pedagoške, raziskovalne in strokovne dejavnosti ter za gospodarski in splošni družbeni napredek na področju biotehniških ved.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka Biotehniška fakulteta v sodelovanju z Občino Škofja Loka od leta 2012 naprej v Škofji Loki organizira poljudno-znanstveno prireditev »Jesenkovo popoldne v Škofji Loki«

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je bil postavljen spominski kamen ob vznožju Šišenskega hriba.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je bila postavljena spominska plošča v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

V spomin na prof. dr. Frana Jesenka je na območju krajinskega parka Tivoli – Rožnik – Šišenski hrib poimenovana Jesenkova pot – 3 km dolga učna pot na, ob kateri so prikazane in označene različne drevesne vrste. Jesenkova pot je bila imenovana tudi zaradi njegovih prizadevanj za zaščito Tivolija pred pozidavo. Območje Rožnika in Šišenskega hriba pa je bilo kot krajinski park zaščiteno 1984.

V Triglavskem narodnem parku, v Ukancu pri Domu pri Savici, je Biotehniška fakulteta maja 2008 prof. dr. Franu Jesenku postavila spominsko obeležje. Slavnostna otvoritev spominskega obeležja je potekala v Ukancu pri Domu pri Savici.

Spominska tabla Triglavski narodni park Fran Jesenko_2

V decembru 2018 je z doprsnim kipom akademskega kiparja Metoda Frlica prof. dr. Fran Jesenko postal član Aleje zaslužnih Ločanov.

Doprsni kip Frana Jesenka_kipar Metod Frlic