Konec leta 2020 smo raziskovalci z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete zastavili raziskavo, ki temelji na spletni anketi o  spremembah prehranjevalnih in nakupovalnih navad ter uživanja prehranskih dopolnil, kakor tudi organizacije dela in izobraževanja v času drugega vala epidemije COVID-19. Nanjo je odgovorilo več kot 1.300 študentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki so  v tem času v celoti (študenti) ali v večini (zaposleni) delali na daljavo. Rezultate dela raziskave, v katerem smo analizirali odnos študentov in različnih skupin zaposlenih (pedagoški delavci, raziskovalci, podporne službe) do dela in izobraževanja na daljavo, smo objavili v obliki znanstvenega članka »Difference in the Attitude of Students and Employees of the University of Ljubljana towards Work from Home and Online Education: Lessons from COVID-19 Pandemic« (https://www.mdpi.com/2071-1050/13/9/5118)

 

Ključne prednosti in slabosti dela od doma in študija na daljavo

Vse skupine kot ključne prednosti izpostavljajo boljše prehranjevalne navade (60 %), izostanek vsakodnevne vožnje na delo (71 %) in več časa, ki ga lahko namenijo svojim bližnjim (64 %) kot ključne prednosti, medtem ko največjo pomanjkljivost predstavljajo slabše delovno okolje (59 %) in manj časa, namenjenega prijateljem (63 %).

Posamezne skupine izpostavljajo statistično značilne razlike v učinkovitosti pri delu, stopnji telesne dejavnosti, stopnji stresa, utrujenosti in finančnem vidiku  dela na daljavo v primerjavi z običajno obliko dela/študija na fakulteti.

 

Razlike v pogledu študentov in zaposlenih 

Študenti poročajo o značilno višji stopnji stresa v primerjavi z zaposlenimi. 58 % jih meni, da se je zaradi študija na daljavo stres povečal, medtem ko je o nasprotnem prepričanih le 19 % študentov.  V primerjavi z zaposlenimi študenti tudi menijo, da študij od doma predstavlja veliko finančno prednost.

Pedagoški delavci so relativno najbolj naklonjeni čimprejšnji vzpostavitvi »klasičnega« načina izobraževanja, kar je najverjetneje povezano s tem, da poročajo o največji stopnji utrujenosti in, v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, tudi o večji stopnji stresa in količini časa, ki ga namenijo delu. 

Raziskovalci so, poleg študentov, pri delu od doma relativno najmanj učinkoviti. Njihovo domače delovno okolje je v primerjavi s študenti in pedagoškimi delavci manj primerno, delu pa namenijo manj časa, kar je najverjetneje povezano z manj ustreznim delovnim okoljem, saj doma nimajo dostopa do laboratorijev. Ker so manj vpeti v delo, sta njihova stopnja stresa in utrujenost manjši v primerjavi s študenti in pedagoškimi delavci.

Delo od doma predstavlja relativno najmanjši stres za zaposlene v podpornih službah, saj je delež tistih, ki menijo, da se je stopnja stresa povečala (38 %) praktično enak deležu tistih, ki menijo da se je zmanjšala (36 %). Zaposleni v podpornih službah so tudi edina skupina, kjer sta se zaradi dela od doma stopnja telesne dejavnosti in učinkovitost povečali. Pri raziskovalcih in študentih je učinkovitost izrazito manjša, o tem poročajo v približno enakih delež (62 % oz. 61 %). Le 19 % raziskovalcev in 24 % študentov navaja večjo učinkovitost pri delu/študiju. 

 

Študij na daljavo tudi po koncu epidemije?

Študenti in pedagoški delavci menijo, da bi tudi v prihodnje lahko določen delež izobraževalnih aktivnosti potekal na daljavo. Študenti v povprečju predlagajo, da naj bi bil delež 39 %, pedagoški delavci pa menijo, da bi se lahko 26 % študija izvedlo v spletni obliki. V splošnem so študenti nekoliko bolj naklonjeni študiju na daljavo. Na daljavo bi se lahko delno izvajala predvsem predavanja, medtem ko tako študenti kot pedagoški delavci menijo, da je spletni način manj primeren za podajanje kompleksnejših vsebin, ki zahtevajo veliko stopnjo interakcije, in za preverjanje znanja. Tudi virtualne simulacije laboratorijskih vaj ne morejo učinkovito nadomestiti praktičnega dela v laboratoriju.

 

Sociodemografski in socioekonomski dejavniki pri študiju na daljavo 

Spol:
Iz rezultatov ankete izhaja, da so ženske statistično značilno bolj učinkovite pri študiju in delu na daljavo v primerjavi z moškimi. Pedagoške delavke tudi namenijo delu več časa od svojih moških kolegov. Takšni rezultati so na določen način presenetljivi, saj so v nekaterih drugih študijah ugotovili, da je učinkovitost žensk pri delu od doma, zaradi večje vpetosti v vzgojo otrok in gospodinjska opravila, manjša.

Starost:
Študenti prvih letnikov so statistično značilno manj zadovoljni s študijem na daljavo v primerjavi s študenti višjih letnikov. Slabo vzpostavljena socialna mreža in pomanjkanje informacij o študiju sta dejavnika, ki najverjetneje prispevata k manjši sprejemljivosti te oblike študija s strani brucev. V primeru, da se bodo določene vsebine v prihodnosti izvajale na daljavo, bo tej skupini študentov potrebno nameniti posebno pozornost.

Finančno stanje:
Finančno stanje posameznika večinoma ne vpliva na sprejemljivost dela od doma in študija na daljavo. Izjema je le poslabšanje prehranjevalnih navad pri slabše finančno situiranih študentih. Slednje najverjetneje lahko pripišemo zaprtju javnega življenja in nezmožnosti koriščenja študentskih bonov, ki so očitno pomemben socialni korektiv. Povsem drugačna slika se pokaže, če analiziramo odgovore v kontekstu spremembe finančnega stanja v času epidemije, kjer predvsem študenti z izboljšanim finančnim stanjem bolje ocenjujejo študij na daljavo, tudi v kontekstu kakovosti le-tega.

Čas vožnje:
Študenti, ki dnevno porabijo za vožnjo več kot 90 minut, so izrazito bolj naklonjeni študiju na daljavo v primerjavi s tistimi, ki se v obe smeri  vozijo 30 minut ali manj. Pri tem ne gre za samo za boljšo sprejemljivost segmentov, kot so prehrana, učinkovitost pri delu, stopnja stresa ipd., ki so zaradi odsotnosti vožnje lahko objektivno boljši, ampak tudi za oceno kakovosti spletnih predavanj, na katero odsotnost vožnje objektivno ne more vplivati. Pri pedagoških delavcih čas vožnje ni značilno vplival na oceno primernosti spletne izvedbe predavanj.

 

Kako naprej?

Projekcije in napovedi strokovnjakov z različnih področij kažejo, da bo epidemija COVID-19 nedvomno zaznamovala delo in študij v prihodnosti. Najverjetneje bodo delo od doma (na določene dneve) in izobraževanje na daljavo (določen obseg vsebin) postali del vsakdanje prakse, ki jo bo potrebno tudi pravno formalno urediti. Pri tem se na področju visokošolskega izobraževanja pojavlja več izzivov:

  • Kdo in v kakšnem obsegu naj dela od doma?
  • Kako optimizirati učinkovitost dela od doma in zmanjšati stres pri zaposlenih in študentih?
  • V kolikšnem obsegu in katere izobraževalne aktivnosti naj potekajo na daljavo?
  • Kako preprečiti komercializacijo izobraževanja, ki je lahko povezana s študijem na daljavo?
  • Kako študente, ki šele pričenjajo s študijem, najbolj učinkovito vpeljati v nov sistem?

 

Povezava na članek »Difference in the Attitude of Students and Employees of the University of Ljubljana towards Work from Home and Online Education: Lessons from COVID-19 Pandemic«