Akronim:

SPRINT

Številka pogodbe:

862568

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

EU projekti

Vrsta projekta:

HORIZON2020

Vloga na projektu:

Partner

Trajanje:

01.09.2020 - 31.08.2025

Vrednost projekta BF:

189.357,00 €

Vrednost projekta skupaj:

14.994.445,00 €

Vodja projekta na BF:

Glavan Matjaž

Spletna stran projekta:

Povezava

PREDSTAVITEV PROJEKTA

SPRINT naslavlja poziv Evropske Komisije SFS-04-2019-2020: Celostni zdravstveni pristopi in alternative uporabe pesticidov: A. [2019]: Vključevanje zaščite rastlin v globalni zdravstveni pristop (RIA). Kmetijski sistemi v Evropi se v rastlinski pridelavi in živinoreji močno zanašajo na uporabo sredstev za varstvo rastlin (SVR) za zagotavljanje pridelka in varne hrane, pri čemer povprečno uporabljajo 340.000-370.000 ton aktivnih snovi letno, katerih več ostankov SVR običajno najdemo v tleh, vodi, pridelkih, hrani in krmi, živalih in ljudjeh. Od 487 snovi, odobrenih na trgu EU in združenih v več tisoč različnih komercialnih SVR (EPPO, 2018), je skoraj 50% bioakumulativnih, 25% pa obstojnih v tleh (PPDB, 2018). V skladu z EU uredbo o razvrstitvi, označevanju in pakiranju (CLP) jih je 30% visoko akutno strupenih za vodno okolje, za 28 pa obstaja sum rakotvornosti. Te lastnosti med drugim lahko škodujejo zdravju ekosistemov, rastlin, živali in ljudi (EPAH).Vendar so podatki o porazdelitvi SVR po evropskih kmetijskih krajinah, ki upoštevajo ekološko in okoljsko spremenljivost, redki in razdrobljeni (Silva in sod. 2019).

Potrebna je uskladitev pristopov zbiranja podatkov po vsej Evropi in zbiranje kritičnih podatkov, potrebnih za zagotovitev integriranih pristopov za celovito oceno splošnih tveganj in učinkov formulacij SVR, njihovih ostankov in metabolitov. Čeprav obstaja splošen okvir za trajnostno uporabo javno-zasebnih partnerstev (EU, 2009a), manjkajo orodja, metode in ukrepi, zlasti tisti, usmerjeni v globalno oceno učinkov. Transdisciplinarne ocene z uporabo globalnega zdravstvenega pristopa, ki vključuje analizo stroškov in koristi (C-B) (za zmanjšanje odvisnosti od javno-zasebnih partnerstev in obenem varovanje konkurenčnosti kmetijstva EU), so potrebne za določitev prehodnih poti k bolj trajnostni rabi SVR. Splošni cilj SPRINT je razviti, preizkusiti, potrditi in zagotoviti globalno orodje za oceno zdravstvenega tveganja za celostno oceno vplivov SVR [formulacije (F), aktivne snovi (a.s.), metaboliti (Me) in mešanice (Mi)] o kopenskih in vodnih ekosistemih (E), rastlinah (P), živalih (A) in zdravju ljudi (H). Pregledali bomo tri glavne lastnosti zdravstvenega stanja: odpornost, razmnoževanje/produktivnost in pojav bolezni, medtem, ko bodo prehodni načini za trajnostno rabo SVR opredeljeni v pristopu z več dejavniki. 

INFORMACIJE O PROJEKTU

INFORMACIJE ZA UDELEŽENCE V RAZISKAVI

 

POSPEŠITEV PREHODA NA TRAJNOSTNO ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV V KMETIJSTVU

Uporaba pesticidov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolja, saj nedavne ugotovitve raziskav kažejo na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in povečanim tveganjem za zdravstvene težave, vključno s Parkinsonovo boleznijo, reproduktivnimi in razvojnimi težavami ter rakom. Ob tem imajo vpliv tudi na zdravje tal, kakovost voda in biotsko raznovrstnost.

Na novo zagnani projekt SPRINT (Prehod k trajnostni zaščiti rastlin: Globalni zdravstveni pristop; https://sprint-h2020.eu/), ki je Financiran s strani programa Horizon 2020, je sestavljen iz konzorcija raziskovalnih inštitutov iz 11 evropskih držav, skupaj s kolegi iz Argentine in Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Univerza v Ljubljani sodeluje s tremi članicami Biotehniško fakulteto, Medicinsko fakulteto in Veterinarsko fakulteto. V Sloveniji v projektu sodeluje 12 kmetijskih gospodarstev (6 ekoloških in 6 konvencionalnih) iz območja Ljubljane, Trebnjega in Brežic. SPRINT bo razvil zbirko orodij za globalno oceno zdravstvenega tveganja z namenom ocene vpliva pesticidov in njihovih ostankov na okolje, kmetijske rastline, živino in na zdravje ljudi. SPRINT bo združil znanje in podatke iz vse Evrope, da bi našel načine za izboljšanje trajnostne uporabe pesticidov.

V sodelovanju s kmeti in oblikovalci politik bodo raziskovalci našli načine, kako podpreti prehod na bolj trajnostno zaščito rastlin. Profesorica Violette Geissen iz Univerze Wageningen, ki vodi konzorcij SPRINT, je dejala: "Vesel sem, da smo začeli s tem projektom, ki bo odgovoril na številna vprašanja, ki so življenjskega pomena za evropske državljane. Zbrali smo znanstvenike, ki imajo dolgoletno strokovno znanje in izkušnje, ki jih lahko delijo o tej temi. Prepričan sem, da lahko podpremo regulatorje in oblikovalce politik pri oblikovanju informiranih odločitev o uvajanju bolj trajnostnih rešitev v kmetijske prakse. Začeti nov projekt ni lahko, toda trenutne težave z uporabo pesticidov pomenijo, da ne moremo odlašati. Skupaj se veselimo pomembnega prispevka k strategijama EU Farm to fork (Od vil do vilic) in za biotsko raznovrstnost.

Strategija EU Od vil do vilic prvič postavlja cilje za zmanjšanje uporabe pesticidov na ravni EU. Strategija določa cilj zmanjšanja uporabe in tveganja kemičnih pesticidov za 50% in zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov za 50% do leta 2030. Na občutljivih območjih, kot so urbane zelene površine, pesticidi niso dovoljeni, kar bo pozitivno vplivalo na opraševalce. Poleg tega bo do leta 2030 vsaj 25% kmetijskih zemljišč v EU vključenih v ekološko kmetovanje.
 

DELAVNICA ZA DELEŽNIKE IZ SLOVENIJE

Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Četrtek, 21. 4. 2022 od 10.00 do 12.30 ure na spletu.

Namen delavnice je bil predstaviti projekt in obvestiti deležnike o izvedenih aktivnostih in naslednjih korakih. Prav smo želeli zagotoviti prostor za interakcijo slovenskih deležnikov, ki so del sektorja varstva rastlin.

Program dogodka.

Poročilo iz dogodka (v angleščini)

PREDAVANJA:

1. Predstavitev projekta SPRINT in dosedanjega terensko delo v okviru monitoring okolja, ljudi in živali
doc. dr. Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

2. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo in pot do izpolnitve zavez o zmanjšanju uporabe pesticidov do leta 2030
dr. Jože Ileršič, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

3. Izzivi proizvajalcev pesticidov ob zmanjševanju uporabe pesticidov v kmetijstvu
Branko Zupančič, Združenje proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev – GIZ fitofarmacija

4. Prednosti in nevarnosti kmetijske prakse varstva rastlin z zmanjševanjem uporabe pesticidov v poljedelstvu
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

5. Priložnosti zmanjšanja uporabe pesticidov v sadjarstvu
Biserka Donik Purgaj, Sadjarski center Maribor – Gačnik, KGZ Maribor, KGZS

Dodatno predavanje v angleščini:

6. Coexistence of conventional and bio-products in agriculture / Soobstoj konvencionalnih in ekoloških pripravkov za varstvo rastlin v kmetijstvu
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Predstavljeno na Annual Eastern Europe Regulatory Conference, 30. 9. 2020.


Dodatno predavanje v sodelovanju s projekti TOPPS, CeVoTaK in OPTAIN:

7. Prikaz dobre kmetijske prakse varstva rastlin za zmanjševanje površinskega odtoka fitofarmacevtskih sredstev in na prikaz varstva tal pred erozijo
prof. dr. Mario Lešnik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Zlata Flisar Novak, KGZS – Zavod Murska Sobota
Slavko Krpič, KGZS – Zavod Murska Sobota