Postavitev novega študijskega programa je pogumno dejanje, ki zahteva vizijo, odločnost in trdo delo snovalcev, podporo vodstva fakultete, univerze in vlade. A premišljeno pripravljen študij je dragulj, ki bogati generacije študentov in odpira priložnosti mlajšim generacijam pedagogov in raziskovalcev, da znanje prenesejo na mlajše rodove in prispevajo k družbi ter tako udejanjijo svoje poslanstvo. Študij mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je študentom prvič odprl vrata v študijskem letu 1993/94. Študij je vzgojil številne mikrobiologe, ki so danes zelo cenjen profil in nepogrešljivi v številnih panogah, ki se dotikajo medicine, biotehnologije, farmacije, okolja, hrane in drugih področij, kjer so mikroorganizmi koristni ali pa nadležni deležniki. V 30 letih je enostopenjski študij mikrobiologije zaključilo 677 diplomantov (4-letni študij), med katerimi je 255 študentov doktoriralo. Bolonjski študij je do septembra 2024 zaključilo 591 diplomantov in 326 jih je magistriralo na drugi stopnji študija mikrobiologije. Do sedaj je doktoriralo 56 študentov. Ob 30. obletnici vzpostavitve študijskega programa Mikrobiologija smo 11. 9. 2024 v Biološkem središču UL BF organizirali svečano akademijo. Slavnostni dan je bil posvečen praznovanju uspehov v tridesetih letih izvajanja študij mikrobiologije in razmisleku o tem, kaj je študij mikrobiologije vnesel v slovenski in mednarodni prostor. 

prof. dr. Ines Mandić Mulec

(prof. dr. Ines Mandić Mulec, Vir: UL BF, Oddelek za mikrobiologijo)   

Goste je v uvodnem delu praznovanja najprej pozdravila prodekanja Oddelka za mikrobiologijo UL BF prof. dr. Ines Mandić Mulec, ki je poudarila, da je bil študij mikrobiologije od vsega začetka interdisciplinarno in problemsko zasnovan in zato za tiste čase po organiziranosti prava noviteta, po kateri so se zgledovali številni mlajši študijski programi. Študij mikrobiologije je tesno povezan tudi z Medicinsko fakulteto (v nadaljevanju UL MF), ki izvaja okoli 30 % programa. V imenu dekana UL MF, prof. dr. Igorja Švaba, je gostom spregovoril prof. dr. Alojz Ihan, ki je poudaril, da je profil mikrobiologa zelo pomemben tudi v medicini in da bo tako tudi v prihodnosti, ko bo zaključena gradnja novih mikrobioloških laboratorijev na UL MF. Dekanja UL BF prof. dr. Marina Pintar je v svojem sporočilu prikazala pomembno vlogo mikrobiologije na številnih področjih, od kmetijstva in zagotavljanja prehranske varnosti do okoljskih znanosti, saj strokovnjaki za mikrobiologijo sodelujejo pri bioremediaciji, ravnanju z odpadki in kroženju ključnih hranil v ekosistemih. Poudarila je, da je narava vir brezmejnih odgovorov. O vlogi mikrobiologije in njenega povezovanja z drugimi področji znanosti je v uvodnem delu spregovoril rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič.  

Mikrobiologija je veda, ki buri domišljijo, nikoli ni dolgočasna, vedno znova preseneča in učitelji ter asistenti prihajajo z različnih oddelkov in fakultet. Prof. dr. David Stopar, namestnik predstojnice, je predstavil pedagoško in raziskovalno delo Katedre za mikrobno ekologijo in fiziologijo, ki je ena od dveh kateder Oddelka za mikrobiologijo. Katedra v celoti izvaja 3 obvezne predmete (Mikrobno fiziologijo, Mikrobno ekologijo, Okolje in mikrobi) in en izbirni predmet, sodeluje pa še pri izvajanju 4 obveznih predmetov. Katedro za mikrobno diverziteto, mikrobiomiko in biotehnologijo Oddelka za mikrobiologijo je predstavil predstojnik prof. dr. Gorazd Avguštin. Katedra izvaja obvezne in izbirne predmete v celoti ali delno. Med obveznimi vsebinami so na primer identifikacija in taksonomija bakterij, mikrobna biotehnologija, naravovarstvena biotehnologija, analitske metode, bioinformatika in številne druge. Prof. dr. Sonja Smole Možina z Oddelka za živilstvo UL BF, predstojnica Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil, je predstavila obvezne in izbirne vsebine, ki jih izvajajo na prvi in drugi stopnji, vključno z mikrobiologijo in biotehnologijo živil. Prof. dr. Nina Gunde Cimerman, predstojnica Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov Oddelka za biologijo UL BF, je opozorila na obseg raziskovalno-pedagoških stikov, sa je njena katedra vpeta v izvajanje petih obveznih predmetov in več izbirnih predmetih, ki pokrivajo področje molekularne biologije/mikrobiologije, genetike, mikrobne patogeneze, taksonomije, ekologije in uporabe gliv. Mikrobiologija je v temeljih povezana tudi z medicino, zato so strokovnjaki z najrazličnejših področij medicine pomemben vir znanj. Prof. dr. Alojz Ihan je predstavil Inštitut za mikrobiologijo in imunologija (IMI) UL MF in njegovo vpetost v študij mikrobiologije, pri katerem pokriva virologijo, imunologijo in osnove medicinske mikrobiologije na prvi stopnji študija ter številne specializirane predmete medicinsko obarvane mikrobiologije, med katere vključujejo tudi strokovnjake iz klinične prakse.

Prvemu delu predstavitve kateder oziroma inštitutov je sledila okrogla miza z naslovom Predstavitev kariernih poti nekdanjih študentov mikrobiologije. Največji ambasadorji študija so študenti sami, ki danes zasedajo pomembna mesta v raziskovalnem oziroma akademskem okolju, industriji in tudi širše. Štiri izmed njih, dr. Nino Vesel, dr. Tino Ivančič, dr. Andreja Steyerja in dr. Eneja Kuščerja, smo lahko tudi spoznali.

okrogla miza 30-letnica MB

(Vir: UL BF, Oddelek za mikrobiologijo)

V nadaljevanju dogodka so se predstavile še katedre oziroma inštituti, ki s študijem mikrobiologije sodelujejo, a raziskovalno v to področje niso primarno vpeti. Prof. dr. Tom Turk je predstavil Katedro za biokemijo, ki deluje na Oddelku za Biologijo UL BF, saj člani katedre sodelujejo pri izvajanju Biokemije in delno tudi Molekularne biologije. Katedro za biokemijo in kemijo živil z Oddelka za živilstvo UL BF je v imenu vodje katedre prof. dr. Nataše Poklar Ulrih predstavil doc. dr. Iztok Prislan, ki predava kemijo v okviru študija. Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko je predstavil vodja inštituta, prof. dr. Aljoša Bavec, ki mikrobiologom predava biokemijo na prvi stopnji. Govoril je o številnih raziskovalnih usmeritvah inštituta, ki pokrivajo biokemijo encimov, farmakogenetiko, genomiko in translacijsko medicinsko biokemijo. Prof. dr. Mateja Erdani Kreft z Inštituta za celično biologijo je predstavila raziskave, ki potekajo v okviru Laboratorija za celične in tkivne kulture in Centra za elektronsko mikroskopijo.  

V zadnjem delu slavnostne akademije so opozorili na številne posameznike, ki so bili skozi leta in desetletja nepogrešljivi člen oblikovanja in razvoja študija mikrobiologije. Dekanja UL BF prof. dr. Marina Pintar in prodekanja Oddelka za mikrobiologijo UL BF prof. dr. Ines Mandić Mulec sta prejemnikom podelili priznanja.   

Priznanja za izjemen doprinos k postavitvi in razvoju študija Mikrobiologija so prejeli: 

  1. prof. dr. Miha Janc – matičar študija, doprinos k postavitvi študija

  2. prof. dr. Miklavž Grabnar – matičar študija, doprinos k postavitvi študija

  3. prof. dr. Franc Viktor Nekrep – matičar študija, doprinos k postavitvi študija in prvi bolonjski prenovi

  4. prof. dr. Peter Raspor – vodja kolegija študija (4 leta) in vodja druge bolonjske prenove študija

  5. prof. dr. Ines Mandić Mulec – vodja kolegija študija (5 let), vodja prve bolonjske prenove študija, članica doktorske komisije študija Bioznanosti, prodekanja Oddelka za mikrobiologijo 

  6. prof. dr. Romana Marinšek Logar – vodja kolegija študija (6 let), izjemen doprinos k drugi prenovi študija, članica doktorske komisije Bioznanosti

  7. prof. dr. David Stopar – predsednik študijske komisije, vodja tutorjev

  8. prof. dr. Marjanca Starčič Erjavec – predsednica študijske komisije

  9. doc. dr. Tjaša Danevčič – predsednica študijske komisije

  10. prof. dr. Alojz Ihan – dolgoletni predstavnik UL MF v študijski komisiji in nato v kolegiju študija

  11. prof. dr. Gorazd Avguštin – za vodenje podiplomskega študija Mikrobiologija v okviru Biomedicine in sodelovanje v KRRD 

  12. ga. Selma Uršula Muhar – pomočnica tajnika članice na Oddelku za živilstvo za izjemen in dolgoleten prispevek pri organizaciji kolegijev študija Mikrobiologija, administrativni podpori študija in za pomoč in nasvete v času prehoda v samostojni oddelek in uvajanje dveh zaposlenih oseb v referatu in tajništvu Oddelka za mikrobiologijo  

Pohvale za pomembno krepitev študijskega procesa mikrobiologije so prejeli: 

  1. asist. dr. Martina Turk – za koordinatorstvo izmenjav Erasmus 

  2. viš. znan. sod. dr. Anna Magdalena Dragoš – za koordinatorstvo izmenjav Erasmus in organizacijo oddelčnih seminarjev in »Journal kluba« za študente na oddelku

  3. doc. dr. Polonca Štefanič – za organizacijo treh poletnih šol Bioinformatike in doprinos k pridobivanju državnih certifikatov za zagotavljanje biološke varnosti

  4. doc. dr. Iztok Dogša – za požrtvovalno organizacijo pridobivanja raziskovalne opreme, predano pedagoško delo, delovanje v KKRD

  5. doc. dr. Maša Vodovnik – za predano pedagoško delo 

  6. doc. dr. Tomaž Accetto – za odlično vodenje magistrskih študentov

  7. ga. Simona Leskovec – za dolgoletno predano izvajanje podpornih procesov izvedbe študija

  8. ga. Fani Oven – za dolgoletno predano izvajanje podpornih procesov izvedbe študija

  9. prof. dr. Mateja Erdani Kreft (UL MF) – za predano pedagoško delo 

  10. prof. dr. Andrej Jamnik (UL FKKT) – za predano pedagoško delo 

Pohvale za najboljše pedagoge študija mikrobiologije po izboru študentov so prejeli:  v študijskem letu 2022/2023 je pohvalo za najboljšega pedagoškega delavca dobila asist. Katja Hrovat, v študijskem letu 2021/22 asist. dr. Maša Zorec, v zahtevnem covidnem letu 2020/2021 so študentje s pohvalo nagradili asist. dr. Jernejo Čremožnik Zupančič, leto prej pa izr. prof. dr. Ceneta Gostinčarja.  Pohvale za najboljšega pedagoškega delavca v študijskem letu 2018/2019 je prejel doc. dr. Matej Skočaj, v študijskem letu 2017/2018 prof. dr. Darja Žgur Bertok, v študijskem letu 2015/2016 pa prof. dr. Mateja Erdani Kreft. Leto prej so študentje pohvalo podelili prof. dr. Davidu Stoparju, v letu 2013/2014 prof. dr. Tatjani Avšič – Županc, v letu 2012/2013 pa doc. dr. Iztoku Dogši. S pohvalo za najboljšega pedagoškega delavca so v študijskem letu 2011/2012 nagradili prof. dr. Toma Turka, v študijskemu letu 2009/2010 doc. dr. Tjašo Danevčič, v študijskem letu 2008/2009, ko so začeli s pohvalami opozarjati na izvrstne pedagoge, pa jih je najbolj prepričala prof. dr. Marina Dermastia. Prof. dr. Tomu Turku in prof. dr. Marini Dermastja se je prof. dr. Mandić Mulec še posebej zahvalila za njuno dolgoletno predano pedagoško delo v okviru študija, pri katerem sodelujeta vse od njegove ustanovitve.

skupinska slika pozdrav

(Vir: UL BF, Oddelek za mikrobiologijo)