Mikrobiologija

ZAKAJ ŠTUDIRATI MIKROBIOLOGIJO? 

Intervju z alumnom: MIHA AVBERŠEK

1. Zakaj ste se odločili za študij mikrobiologije? Odločitev za študij je padla že v prvem letniku srednje šole. Prepričan sem bil, da bom delal z virusi v najnevarnejših laboratorijih. Zakaj tako? Pravzaprav ne vem, vsekakor pa sem se za študij odločil zaradi zanimanja in ne zaradi "službe".

2. Kakšen študent ste bili? (sproti delali, se ukvarjali še z drugimi aktivnostmi, bili na izmenjavi… ali »kampanjski«, žurali?) Bil sem malo več kot povprečen študent. Trudil sem se obiskovati vsa predavanja, vaje pa so bile tako ali tako obvezne. Izpiti so šli bolj ali manj sproti, ker je tako bilo vsaj meni najlažje. Zanimale so me tudi izkušnje v tujini, vendar mi ni uspelo priti na izmenjavo, ker tega v mojih časih ni nihče prakticiral. Poleg študija sem imel še mnoge druge aktivnosti, predvsem športne, ki sem jih zlahka umestil med ostale obveznosti. Poizkusil sem celo z vzporednim študijem biokemije, vendar sem ugotovil, da bi enostavno pregorel. Če povzamem - uspelo mi je združiti študij, aktivno življenje in zabavo.

3. Kaj priporočate mladim, ki stojijo pred odločitvijo za študij? Glavna stvar pri izboru študija naj bo predvsem zanimanje za tematiko. Izbiranje študija po sistemu "da bo na koncu služba" je zgolj metanje peska v oči. Dobri študenti so po mojem samo tisti, ki jih stvari zanimajo. Kdor se zgolj uči, ne bo nikoli dosegel "nekaj več".

Intervju z alumno: JERICA SABOTIČ

1. Kdo? Sem Jerica Sabotič, zaposlena na Odseku za biotehnologijo Institut Jožef Stefan, kjer sem po študiju mikrobiologije tudi izvajala doktorsko delo s področja biokemije in biotehnologije. Tekom mojega raziskovalnega dela sem odkrivala čudoviti svet proteinov iz gob, ki kažejo edinstvene lastnosti in jih lahko uporabljamo za zaščito rastlin, diagnostiko ali zdravljenje rakavih obolenj in študije bakterijskih biofilmov. Izvedla sem številna vabljena predavanja in za delo prejela nagrade (Prešernovo nagrado, Krkino nagrado, Lapanjetovo priznanje, Izjemen znanstveni dosežek, Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti) in štipendije (EMBO, Ad Futura).

2. Zakaj mikrobiologija? Za študij mikrobiologije sem se odločila, ker je bila biologija moj najljubši predmet na gimnaziji, vendar mi ni dišalo učenje rastlinske taksonomije in seciranje žab (kar naj bi bilo del študija biologije), mikrobiologija pa je obljubljala izjemno širino in uporabnost. In res se je, kot mikroorganizmi, ki so prisotni povsod in vpleteni v vse, tudi mikrobiologija izkazala za vseprisotno in zmožno odgovoriti na različna vprašanja. Razumevanje življenja, ki smo ga pridobili preko spoznavanja življenja mikroorganizmov, mi je dalo izjemno odprto razmišljanje, da je vse mogoče. In da se za vsako prepreko najde pot naprej, če ne gre okoli pa skozi njo.

3. Asociacija na BF? En izmed spominov s študija je iz vaj morfologije mikroorganizmov v prvem letniku, kjer se spomnim kako smo trenirali tehnike aseptičnega dela ob ognju z držanjem treh svinčnikov med prsti ene roke, da bi osvojili rokovanje s pipeto in hkratno odpiranje epruvete in njeno ožiganje. Zelo smo se zabavali in hkrati ogromno naučili.

VEČ MNENJ ALUMNOV O ŠTUDIJU MIKROBIOLOGIJE:

• Transpozon, št. 1

• Transpozon, št. 2

• Transpozon, št. 3

ZAKAJ DELODAJALCI CENIJO MIKROBIOLOGE?

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO (NLZOH) je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij, ki izvaja celovite analize na področju mikrobioloških, okoljskih, kemijskih in drugih analiz pomembnih za javno zdravje. Smo pomemben zaposlovalec mikrobiologov ponujamo pa tudi pripravništva za magistrante druge bolonjske stopnje študija mikrobiologije. Magistrantom mikrobiologije nudimo možnosti za strokovno in raziskovalno kariero na različnih stopnjah zahtevnosti. Nudimo jim tudi možnost raziskovalnega dela in izobraževanja mladih raziskovalcev. Mikrobiologi so pomemben kader predvsem kot analitiki v laboratorijih za medicinsko mikrobiološko diagnostiko.

Spletna stran NLZOH 

DELODAJALCI O MIKROBIOLOGIH

KEMIJSKI INŠTITUT

Študenti in pozneje strokovnjaki mikrobiologije so na Kemijskem inštitutu še kako dobrodošel kader. Priložnosti za podiplomsko usposabljanje in morebitno zaposlitev jim ponujamo na dveh odsekih, in sicer na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo ter na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo.

Raziskovalci na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo proučujejo biološke procese na molekularnem nivoju, vse do atomske ločljivosti. Zanimajo jih zgradba molekul, njihovih kompleksov oziroma molekulskih sistemov ter tudi narava in moč molekulskih interakcij. S tem znanjem želijo razumeti in pojasniti mehanizem delovanja bioloških molekul v živih organizmih. Predvsem jih zanimajo mehanizmi patogeneze oziroma bolezenskih stanj, ki jih povzročajo mikroorganizmi ali drugi dejavniki. Poleg raziskav bioloških procesov jih zanima tudi, kako lahko pridobljeno znanje o bioloških makromolekulah, njihovi natančni zgradbi ter mehanizmu delovanja uporabimo v medicinske namene ali na področju nanobiotehnologije. Na tem odseku imajo s študenti mikrobiologije dobre izkušnje, saj je njihovo znanje dobro in široko. Za doseganje raziskovalnih ciljev potrebujejo čim bolj interdisciplinarno skupino: biologe, kemike, biokemike, biofizike, mikrobiologe, bioinformatike ipd.

Raziskovalci na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo si predvsem prizadevajo iz proteinov, vzetih iz naravnih organizmov, graditi nove sisteme z želenimi funkcijami ali spreminjati naravne proteine in jim osnovati želeno funkcijo. Sadovi dela sinteznih biologov so celice, ki znajo šteti, proteini, s katerimi lahko upravljamo zaporedje DNA, nove celične terapije, s katerimi lahko zdravimo več vrst raka, in nove proteinske strukture, ki jih v naravi ne vidimo. Kot pravijo, imajo mikrobiologi unikaten pogled na celično biologijo. Dobro vedo, da lahko življenje obstaja v nešteto različnih oblikah, in prepoznati znajo različne celične sisteme, ki omogočajo obstoj različnih organizmov. Iz te bogate malhe znanja lahko kot inženirji črpajo navdih za nove sisteme, s katerimi želijo rešiti določen inženirski problem. Magistrica mikrobiologije, ki je na tem odseku zaposlena kot mlada raziskovalka, pravi tako: »Moje delo je po eni strani zelo biokemijsko (načrtovanje, izolacija in karakterizacija proteinov), kar je bilo zame v praktičnem smislu precej novo. Drugi del je zelo molekularnobiološko obarvan, sem spada predvsem kloniranje, pri katerem uporabljamo veliko tehnik, ki smo se jih v praksi naučili med študijem mikrobiologije. Tretji del predstavlja elektronska mikroskopija ter tudi krioelektronska mikroskopija, ki omogoča podrobnejši vpogled v manjše komplekse, kot so proteini."

Spletna stran Kemijskega inštituta

Z elektronsko mikroskopijo se lahko seznanite na spodaj prikazanemu youtube posnetku