Agronomija

Za pridelavo zdrave hrane v zdravem okolju je poleg dobrega poznavanja kmetijskih rastlin pomembno poznati tudi širše okolje, v katerem se odvija njihova rast in razvoj, kar vključuje tudi vreme in podnebje, prostor, zemljišča ter ravnanje človeka kot posameznika in širše družbene skupnosti. Vse navedeno so področja, na katerih so sodelavci katedre aktivni na pedagoškem in na raziskovalnem področju.

Sodelavci katedre smo organizirani v treh tematskih skupinah:

Skupina za agrometeorologijo
Vpliv vremena in podnebja na kmetijsko pridelavo je odločilen tako za količino kot kakovost pridelka. Z raziskovalnim delom na področju agrometeorologije želimo s pridobljenimi spoznanji omogočiti izkoriščanje ugodnih podnebnih danosti in izogibanje neugodnim vplivom vremena in podnebja, da bi dosegli optimalno kakovost in količino pridelka. Razvijamo modele za študij vpliva vremena na rast in razvoj rastlin ter razvoj rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pripravljamo tudi agroklimatsko rajonizacijo reliefno razgibane Slovenije, pri čemer se še posebej posvečamo pojavom suše. Preučujemo tudi kvantitativne povezave med vremenom in počutjem domačih živali in ljudi. V zadnjem času se resno ukvarjamo tudi s podnebnimi spremembami, njihovimi vzroki, obsežnostjo in scenariji bodoče klime. Namen je oceniti ranljivost kmetijstva in potrebne prilagoditve na obstoječo vremensko spremenljivost in pričakovane podnebne spremembe.

Skupina za urejanje kmetijskega prostora
Pri raziskovalnem delu na področju urejanja kmetijskega prostora izhajamo iz dejstva, da kmetijski prostor in kmetijska zemljišča ne služijo le pridelavi hrane, četudi je na večini kmetijskih zemljišč to najpomembnejše, temveč služijo še mnogim drugim ekosistemskim funkcijam, denimo vzdrževanju biotske pestrosti ter  uravnavanju kroženja vode in hranil. Za uravnoteženje vseh omenjenih funkcij je največkrat treba zagotoviti primerno prostorsko urejenost kmetijskih zemljišč in zadostno, a ne preveliko, oskrbljenost z vodo. Ne le, da je kmetijska pridelava odvisna od vode, temveč tudi kmetijska dejavnost pogosto vpliva na količino in kakovost tega naravnega vira na določenem območju, kar še vedno ostaja pomemben raziskovalni izziv.

Skupina za agrarno ekonomiko, razvoj podeželja in ruralno sociologijo
V okviru družboslovnega raziskovanja na Oddelku za agronomijo proučujemo socio-ekonomske strategije razvoja in modele tržnega povezovanja kmetij, kot osnovnih proizvodno ekonomskih subjektov pri pridelavi hrane. Raziskujemo ekonomske in sociološke značilnosti podeželskega prebivalstva in razvojne dejavnike podeželja ter socio-ekonomske interakcije med kmetijstvom in varovanjem okolja.

Zaposleni