Vsebina predmeta

Fitopatologija z osnovami fitofarmacije. Uvod. Zgodovinski razvoj fitopatologije kot vede in njen pomen. Rastlinske bolezni in vpliv (mikro in makro) na gospodarstvo. Simptomatika – biotični in abiotični vzroki za variabilnost (patogen, gostiteljska rastlina in okolja). Paraziti, njihov izvor in  vrste parazitizma. Adaptacija parazitov, specializacija in mehanizmi variabilnosti pri glivah in bakterijah. Delovanje parazitov in patološke spremembe (anatomske, morfološke, fiziološke) pri hortikulturnih rastlinah. Vektorji, način prodiranja in patogeneza ter vpliv ekoloških dejavnikov. Epifitotiologija. Pasivna in aktivna odpornost, dedovanje odpornosti, LAR, SAR. Bolezni, ki jih pozročajo večje skupine povzročiteljev in njihova sistematika.  Fiziopatije. Glive (Fungi) oz. glivam podobni organizmi (Chromista, Protozoa). Fungi: značilnosti predstavnikov tega kraljestva, predstavitev posameznih debel (Ascomycota, Basidiomycota, Zygomycota, Chytridiomycota, Zygomycota) in njihove značilnosti na posameznih primerih. Kraljestvo Chromista s povdarkom da deblu Oomycota in njenimi predstavniki. V kraljestvu Protozoa predstaviti pseudomikoze debla Plasmodiophoromycota. Značilnosti bolezni, ki jih povzročajo prokarionti (bakterije, fitoplazme) in virusi na gojenih rastlinah.  Neparazitske rastlinske bolezni (fiziopatije), njihova simptomatika ter načini razločevanja od parazitskih bolezni. Kako lahko preprečujemo in nadziramo rastlinske bolezni – primerne metode: izogibanje, izločevanje in uničevanje patogenov ter varstvo samih rastlin. Biotično varstvo. Kemični načini varstva: Protektivni, kurativni in eridikativni postopki. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) (osnovni podatki) - aktivne snovi, trgovski pripravki, formulacije, karence, strupenost, MRL,  označbe, mehanizmi delovanja, selektivnost FFS, nastanek odpornosti. Varna in učinkovita raba FFS: odmerki,  priprava FFS za  aplikacijo, osebna zaščita pri uporabi FFS, ukrepi ob zastrupitvah.


Entomologija: definicije, zgodovina in naloge. Gospodarski pomen škodljivih žuželk, izgube v pridelkih in njihovi kakovosti, zakonski predpisi na področju varstva rastlin in fitofarmacevtskih sredstev. Značilne poškodbe, ki jih povzročajo sesajoče, grizoče in vrtajoče žuželke in prenašalci povzročiteljev rastlinskih bolezni. Načini njihovega škodljivega delovanja, razmnoževanja in širjenja. Detekcijske metode in načini spremljanja žuželk. Morfologija žuželk. Abiotični in biotični dejavniki v življenju žuželk. Gospodarski prag škode. Varstveni ukrepi pred ŠKO – posredni (rastlinska higiena, karantena idr.) in neposredni (mehanični, fizikalni, biotehnični, biotični, kemični.; registrirani insekticidi, akaricidi, nematicidi, limacidi, rodenticidi, repelenti in njihova uporaba v različnih gojenih rastlinah). Škodljive žuželke in bolezni mnogih gojenih rastlin: bramor, listne uši, resarji, strune, majski hrošč, sovke; padavica kalčkov in sadik, siva plesen, bela gniloba (opisi poškodb oziroma bolezenskih znamenj in zatiranje). Specifični (gospodarsko pomembni) škodljivci in bolezni sadnih rastlin (50 organizmov), vinske trte (25 organizmov), vrtnin (50 organizmov), poljščin, krmnih rastlin (50 organizmov) (slovensko in latinsko poimenovanje ŠKO, opis poškodb oziroma bolezenskih znamenj, ki jih povzročajo, njihovo preprečevanje in zatiranje. Organizmi so tako predstavljeni po gostiteljskih rastlinah in po poškodbah ter bolezenskih znamenjih, ki jih povzročajo, sledeč večjim skupinam, katerim pripadajo. 

Pogoji za vključitev v delo

Pogoji za vključitev v delo

Vpis v ustrezni letnik.

 

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoji za opravljanje pisnega kolokvija iz vaj:

-           prisotnost na vajah (75 %)

Pogoji za opravljanje pisnega izpita:

-           opravljen kolokvij iz vaj

-           prisotnost na terenskih vajah

-           zagovor seminarja