Zakaj na področju hrane in prehrane potrebujemo znanstveno odličnost tudi v Sloveniji?

 

Emil Erjavec_obraz

Prof. dr. Emil Erjavec, profesor in raziskovalec s področja agrarne ekonomije, z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je opozoril: »Hrana je pomemben segment vsake družbe, vsi jo uživamo, vsi jo ovrednotimo, je tudi pomembna za varovanje zdravja, hrana mora biti varna in mora biti v zadostnih količinah. Ampak hrano nekdo prideluje, prideluje jo agroživilska veriga, od kmeta do živilskih podjetij, najdemo jo na trgovskih policah. V Sloveniji je dodana vrednost, ki se skozi to verigo ustvarja prenizka, prenizka pa je zaradi tega, ker premalo novega znanja generiramo, integriramo v te nove proizvode. Dejansko bolj posnemamo, ni inovacij, ni kreativnosti.«

Miha Humar_obraz

Prof. dr. Miha Humar, prodekan za kakovost in gospodarske zadeve na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je dodal: »S prenosom tehnologij iz tujine slovenska agroživilska podjetja ne bodo naredila preboja. Z nakupom tehnologije, ki jo morajo podjetja za uspeh na slovenskemu oziroma evropskemu trgu prilagoditi še slovenskim razmeram, je omejena tudi dodana vrednost, ki jo ustvarja podjetje, kar pa vpliva na dodano vrednost vseh deležnikov v agroživilski verigi

 

Znanstvena odličnost na področju hrane in prehrane na Biotehniški fakulteti, leto 2021

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekajo številne raziskave s področja hrane in prehrane. Na izbrano temo Združenih narodov na najbolj odgovarja raziskava na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v okviru katere potekajo raziskave oziroma valorizacija stranskih tokov in neužitnega dela odpadne hrane, ki nastane pri procesiranju. Več informacij o projektu na povezavi, zadnja novica o aktivnostih v projektu je objavljena na povezavi

Molecules

Priznanje znanstvenemu delu na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultet Univerze v Ljubljani je prav gotovo urejanje posebne izdaje priznane znanstvene revije Molecules (IF 4,411) založbe MDPI, ki zbira prijave znanstvenih člankov, ki obravnavajo nove tehnologije kapsulacije majhnih molekul in rastlinskih izvlečkov. Več informacij na povezavi

BioProMedFood se osredotoča na preučitev dveh inovativnih in trajnostnih konceptov - bioaktivnih sestavin in bio-zaščitnih kultur - za povečanje njihove učinkovitosti v proizvodnji hrane, za podaljšanje roka trajnosti hitro pokvarljivih mediteranskih živilskih izdelkov in povečanje varnosti živil. Več informacij o projektu na povezavi

Degustacija

V okviru projekta INPROFF, ki ga vodi Institut Jožef Štefan, poteka raziskava treh vrst žuželk Acheta domesticus (hišni muren), Locusta migratoria (kobilica selka) in holometabolni Tenebrio molitor (veliki mokar), ki jih je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) opredelila kot nova živila. Cilj projekta je povečanje njihove hranilne vrednosti in varnosti z uporabo mlečnokislinske fermentacije ter s spremembo prehrane žuželk, na primer z dodajanjem pogače oljne ogrščice, kmetijskega stranskega proizvoda, povečati raven n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin.

Projekt Zrnate stročnice - pridelava, predelava in uporaba je usmerjen v uvajanje novih praks in tehnologij na področjih pridelave in uporabe soje ter drugih zrnatih stročnic in s tem ustvarjanjem pogojev za tržno uspešno proizvodnjo. Projektne dejavnosti bodo imele vpliv na večjo samooskrbo in tako prispevale k zmanjšanju uvoza beljakovinske krme in hrane za ljudi ter ustvarile nove priložnosti za povečanje dohodka s proizvodi visoke kakovosti (ekološki proizvodi, proizvodi brez GSO). več informacij na povezavi

Projekt »Mlečnokislinska fermentacija kot način obogatitve mikroalgne biomase z novimi nutrienti« proučuje pomen mlečnokislinske fermentacije mikroalg Spirulina in Chlorella za izboljšanje njihove kakovosti, mikrobiološke varnosti in bioaktivnosti ter s tem možnosti za nove funkcionalne sestavine živil. Eden izmed ciljev je tudi osredotočen na prehranska dopolnila na osnovi omenjenih mikroalg, ki so že na voljo na slovenskem tržišču ter določanje njihovega izvora in učinkovitosti. Več informacij na povezavi

 

Znanstvena odličnost omogoča tudi pedagoško odličnost, kar se kaže v mednarodnih uspehih študentov Biotehniške fakultete

ekipa med podelitvijo

Od leta 2008, ko je bilo tekmovanje Ecotrophelia Slovenija prvič organizirano, se ga je udeležilo že več kot 200 študentov, ti pa so razvili skupaj 51 novih živilskih izdelkov. Študentske ekipe Biotehniške fakultete so skupaj z mentorji na trinajstih tekmovanjih zmagale osemkrat, od tega sta dve ekipi na Ecotrophelia Europe v konkurenci dvajsetih najboljših univerz v Evropski uniji osvojili 3. mesto, ena ekipa pa je dobila posebno nagrado za 4. mesto. Več informacij na povezavi

Na Ecotrophelia 2022 bo prvič sodelovala tudi mednarodna ekipa študentov iz petih držav, ki je bila oblikovana v okviru projekta FeedtheMind. V njej sodelujejo tudi študenti Biotehniške fakultete, ki bodo svoj izdelek oblikovali pod mentorstvom mentorjev iz sodelujočih fakultet (Biotehniška fakulteta UL, BOKU Wien, Universitat Politècnica de València, AgroParisTech, MontpellierSupAgro, Agricultural University of Athens). Z izdelkom, ki ga bodo praktično izdelali na UPV v Valenciji v Španiji, se bodo predstavili na Ecotrophelia Greece konec junija 2022. 

Za doseganje pedagoške odličnosti na področju proizvodnje hrane in prehrane je v okviru projekta EntreCompFood pomembno tudi študijsko leto 2021/2022, ki je na Biotehniški fakulteti testno obdobje pristopov in izbranih orodij pri poučevanju izbranih predmetov na 1. in 2. bolonjski stopnji študijskih smeri živilstva in prehrane z namenom izboljšanja podjetnostnih kompetenc študentov.  Več informacij na povezavi

Otroci kuhajo

Za dvig kompetenc študentov v pedagoškem procesu se študente redno vključuje tudi v različne programe kot so Študentski inovativni projekti za družbeno korist, npr. Vem, kaj jem in ostajam zdrav v zrelih letih; Ali lahko pri otrocih povečamo zanimanje za pisano sadje in zelenjavo? in drugi.  

 

Za uspeh znotraj področja je pomemben tudi prenos znanja v prakso

logo_31. srečanje

Bitenčevi dnevi - Oddelek za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko prehransko društvo organizirata tradicionalno, 31. strokovno izobraževanje Bitenčevi živilski dnevi z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«. Namen strokovnega izobraževanja je diplomante živilske tehnologije oziroma živilstva in druge strokovnjake seznaniti z najaktualnejšimi znanstvenimi izsledki in dosežki na področju živilstva in prehrane.  
Prof. dr. Rajko Vidrih, predsednik organizacijskega in programskega odbora, je povedal: »31. prireditev Bitenčevi živilski dnevi bo obravnavala vpliv klimatskih sprememb na proizvodnjo hrane, pomen sodobnih tehnologij v proizvodnji hrane, hranila, ki lahko pomembno vplivajo na naše zdravje, pa jih pogosto prezremo ali šele spoznavamo njihov pomen. Sekcija prehrana prihodnosti se osredotoča na tradicionalne in aktualne načine prehranjevanja, vpliv prehrane na zdravje možganov ter duševno zdravje.« Več informacij na povezavi


Simčičev simpozij - Simčičev simpozij organizirajo študentje zaključnega letnika magistrskega študijskega programa Prehrana v spomin na pokojnega profesorja prehrane ddr. Marjana Simčiča. S predstavitvijo tem s področja prehrane odgovarjajo na aktualna družbena vprašanja z znanstvenimi dejstvi, tako so na 1. simpoziju predstavili zdravo prehrano, na 2. simpoziju so se osredotočali na različne mite o prehrani ter jih poskušali potrditi ali zavrniti, na 3. simpoziju so podrobno predstavili celiakijo ter brezglutensko prehrano, na 4. simpoziju pa vitamin D in njegov vpliv na naše zdravje. Več informacij na povezavi

 

Raziskave potrošnikovega vedenja

Na Oddelku za zootehniko in Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani redno potekajo tudi raziskave o vedenju potrošnika. Potrošnikovo vedenje in percepcija živilskega izdelka sta ključna za njegov uspeh na trgu. Pomembno je poznavanje potrošnikove percepcije novih tehnologij, informacij o izdelku, kot tudi samih senzoričnih zaznav ob uživanju izdelka ter vpliva sprememb v sestavi živila na senzorične zaznave in všečnost. 

V okviru SRIP Hrana so raziskovalci Biotehniške fakultete izvedli raziskavo o sprejemljivosti kruha z različno vsebnostjo soli med 200 slovenskimi potrošniki. Izsledki raziskave so bili podlaga za pripravo zavez odgovornosti pekarske industrije, rezultati pa so bili objavljeni tudi v mednarodni reviji Foods (povezava).

Pričakujemo, da bomo v prihodnje del raziskav potrošnika lahko izvajali z imerzivnimi metodami in opremo kot so npr. VR-očala, med tem ko bosta elektronski jezik in elektronski nos lahko zamenjala šolani senzorični panel v nekaterih preskusih razvoja novih živil, spremljanja sprememb na račun funkcionalnih vključkov v živilih ali časa skladiščenja.

 

Sodelovanje z gospodarstvom 

SRIP hrana – vključeni v pametno specializacijo

Profesorji in raziskovalci z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani aktivno sodelujejo tudi v projektu SRIPHRANA, v strateško razvojno-inovacijskem partnerstvu za prednostno področje S4 Trajnostna pridelava hrane.

V projektu so združeni skupnost kmetijskih gospodarstev, podjetij, združenj, razvojno-raziskovalnih ustanov, investitorjev in drugih deležnikov, za podporo ključnih deležnikov z investicijskim potencialom in usmerjenostjo v razvoj in preboj agroživilskega sektorja.

V projektu z raziskovalno razvojnimi projekti sodeluje tudi Biotehniška fakulteta, s projekti, ki s pomočjo temeljnih raziskav in razvojem novega znanja omogočajo preboje deležnikom agroživilske verige.

LOgotip-inkscape-final

LIFE for acid whey: Ponovna uporaba odpadne sirotke za ekstrakcijo bioaktivnih beljakovin z visoko dodano vrednostjo
CILJ: ekstrakcija in frakcionacija laktoferina s kationsko izmenjevalno kromatografijo na monolitnih kolonah ter nadaljnja anaerobna konverzija do bioplina

LAKTIKA barvni

LAKTIKA: Frakcioniranje in oplemenitenje sirotkinih proteinov ter izraba preostanka za oblikovanje novih funkcionalnih živil in prehranskih dopolnil
CILJI: Proizvodnja mlekarskih starterskih kultur v deproteiniziranih frakcijah sirotke; Proizvodnja probiotikov in metabolitov v deproteinizirani sirotki; Razvoj ekstrakcijskih metod za različne sirotkine proteine in metabolite; Hidroliza laktoferina – pridobivanje bioaktivnih peptidov; Razvoj prehranskih dopolnil  za  gastrointestinalno zaščito; Razvoj kozmetičnih pripravkov z različnimi sirotkinimi frakcijami; Optimizacija metod za membransko separacijo sirotkinih frakcij

2019_11_04_12_23_53_Greenshot

Projekt Food4Future: Razvoj žitnih funkcionalnih izdelkov s poudarkom na uravnavanju glikemičnega odziva in vsebnosti bioaktivnih komponent (zaključen 2020)
CILJI:  Razvoj funkcionalnih surovin za proizvodnjo pekovskih izdelkov; Optimizacija procesov kaljenja žit in psevdožit za doseganje maksimalnih vsebnosti bioaktivnih spojin; Vrednotenje vsebnosti fenolnih spojin in antioksidativnih lastnosti v različnih fazah procesa kaljenja; Proizvodnja različnih vrst kaljenih žit za pripravo funkcionalnih izdelkov

 

Novi izdelki in inovativne tehnologije

Temeljno znanje in znanstvena spoznanja pa v sodelovanju z gospodarstvom ponuja nove izdelke in inovativne tehnologije.

S Pekarno Pečjak je v okviru magistrske naloge potekala raziskava o zmanjšanju vsebnosti masla v maslenih keksih in v tem vidiku prehranskega preoblikovanja tega izdelka. Poleg osnovne kemijske analize (hranilna vrednosti) je bilo opravljenih več senzoričnih preskusov, tako s šolanim panelom kot s potrošniki, s katerimi so poleg sprejemljivosti keksov z različnimi vsebnostmi masla pri potrošnikih spremljali tudi kako se spreminja senzorična kakovost v obdobju 3 mesecev skladiščenja. Z vidika zmanjševanja količine maščobe v keksih so ugotovili, da v sprejemljivosti keksov pri potrošnikih kot tudi v senzoričnih lastnostih ni značilnih razlik med keksi z osnovno recepturo in tistimi z 20 odstotkov manj masla.

V okviru projekta F4F v skladu s strategijo pametne specializacije je bil kot nov izdelek razvit kruh z dodatkom več vrst kaljenih semen. Glede na ugotovitve raziskav, da kaljenje pozitivno vpliva na povečanje prehranske vrednosti surovih semen ter da različna semena vsebujejo različne spektre bioaktivnih spojin, so preizkušali vpliv dodatka različnih kaljenih žit in psevdožit na tehnološke in prehranske lastnosti pekovskih izdelkov. »Multigrain« kruh predstavlja alternativo klasičnim kruhom, saj ima izboljšane prehranske lastnosti. Dodatek kombinacije kaljenih semen namreč poveča vsebnost skupnih fenolnih snovi in antioksidativno aktivnost ter razširi spekter fenolnih spojin. Kruh z dodatkom kombinacije kaljenih semen je tudi senzorično odličen, saj ima zelo prijetno aromo in teksturo ter atraktiven izgled.

V okviru ARRS projekta »Modulacija polifenolnega profila v sadju s trajnostnimi fizikalnimi poobiralnimi postopki in ohranjanje kakovosti z bioaktivnimi premazi« preučujejo fiziološki odziv plodov jabolk na obsevanje z modro LED svetlobo. Preliminarni rezultati kažejo na povečano tvorbo antocianov ter posameznih flavonoidov, odziv je odvisen od sorte jabolk, sorta »Idared« se je pokazala kot najbolj odzivna. V nadaljevanju izvajanja projekta preučujemo vpliv obsevanja z modro LED svetlobo na s plesnijo Penicillium expansum inokulirana jabolka. Glede na rezultate pričakujemo inhibitorni učinek obsevanja na rast plesni na jabolkih.

V projektu pametne specilalizacije IQHOME so raziskovalci Biotehniške fakultete sodelovali pri razvoju pametne pečice. Z raziskavami obnašanja različnih živil med samo toplotno obdelavo so delektirali parametre s katerimi so lahko sledili procesu toplotne obdelave. Študija je vključevala tako suhe, kot tudi vlažne postopke obdelave. V okviru študije so razvili več koračne algoritme temperaturnega profila, kot tudi dodajanja količine pare za toplotno obdelavo različnih vrst živil. Novi algoritmi so oz. bodo uporabljeni v novih modelih pečic skupaj z povezljivostjo v različna okolja pa bodo v prihodnje tvorili novo generacijo pametnih naprav v gospodinjstvu.

 

EIT Food Hub Slovenija

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani deluje tudi EIT Food Hub Slovenija, iniciativa na področju živilskih inovacij, ki se je razvila kot kolektivna želja po rešitvi mnogih izzivov v kmetijskem sektorju in živilski industriji. Združuje preko 50 partnerjev iz celotne Evrope, med katerimi najdemo podjetja, »startupe«, raziskovalne institucije in univerze. S skupnimi močmi se zavzemajo za trajnostno usmerjeno živilsko industrijo. 

EIT Food ima šest strateških ciljev:

  • Premagati nizko stopnjo zaupanja potrošnikov v agroživilsko verigo.
  • Proizvajati bolj zdravo hrano v skladu s parametri potrošniške vrednosti.
  • Vzpostaviti v potrošnika usmerjen živilski sistem.
  • Izboljšati trajnostno upravljanje virov.
  • Izobraževanja z namenom spodbujanja sodelovanja, inovacij in napredka.
  • Spodbujati inovacije in podjetništvo v živilskem sektorju.

Več informacij na povezavi