Številka pogodbe:
P1-0212
Oddelek:
Oddelek za biologijo
Tip projekta:
Raziskovalni/infrastrukturni program
Vrsta projekta:
Raziskovalni program
Vloga na projektu:
Vodilni
Financiranje:
Trajanje:
01.01.2017 - 31.12.2022
Vrednost ARRS FTE:
2.30 FTE
Vrednost projekta skupaj:
2.30 FTE
Vodja projekta na BF:
Gaberščik Alenka
Programska skupina Biologija rastlin (P1-0212) deluje na Oddelku za biologijo, BF, UL. Vodi jo prof. dr. Alenka Gaberščik. Skupina vključuje raziskovalce različnih področij biologije rastlin: botanike, taksonomije, fiziologije in ekologije, ki izhajajo iz raziskovalnih skupin z dolgo tradicijo. Na razpolago imamo dve infrastrukturni enoti (Herbarij in Botanični vrt) ter ustrezne moderno opremljene laboratorije in raziskovalno opremo, ki omogočajo kakovostno izvajanje dela.
Poslanstvo programske skupine je priprava izhodišč za ohranjanje in trajnostno rabo biodiverzitete, ki vključuje vrste, procese ter ekosisteme in predstavlja osnovo ohranjanja ekosistemskih storitev. Glavni cilji naših raziskav so: (1) ugotavljanje stanja biodiverzitete ter ugotavljanje mehanizmov in razvijanje metod, ki bodo omogočile rabo naravnih virov na trajnosten način, (2) prepoznavanje in blaženje škodljivih učinkov človeka na ekosisteme ter klimatskih sprememb in (3) izboljšanje kakovosti različnih virov. Raziskave potekajo v štirih sklopih: biodiverziteta, rast in razvoj, interakcije rastlin z okoljem, ter ionomika in biofortifikacija. V sklopu raziskav biodiverzitete ugotovljamo stanje razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji in vzpostavljamo kakovostno bazo podatkov o razširjenosti semenk, ki služijo znanstvenim, okoljevarstvenim in naravovarstvenim namenom. Osredotočamo se na kartiranje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in ugotavljamo vzorce širjenja, kar omogoča preventivno ukrepanje. V okviru drugega sklopa raziskujemo procese povezane z abscizijo, ugotavljamo potencialne antimikrobne in alelopatske učinke sekundarnih snovi različnih domorodnih in tujerodnih vrst, ter raziskujemo vzroke za pojavljanje hortikulturno zanimivih različic nekaterih vrst, kar omogoča njihovo gojenje. V sklopu Interakcije rastlin z okoljem raziskujemo učinke različnih biotičnih in abiotičnih dejavnikov, vključno s klimatskimi dejavniki, onesnaževali, UV-B sevanjem in mikrobnimi združbami, na izbrane vrste. Rezultati raziskav so osnova za blaženje negativnih in uporabo pozitivnih učinkov. Raziskave v okviru sklopa Ionomika in biofortifikacija so namenjene izboljšanju kakovosti prehranskih rastlin. Preučujemo pomen Si za vitalnost žit in dejavnike, ki vplivajo na njegov privzem. Raziskujemo različne načine biofortifikacije, ki lahko nadomestijo uporabo mineralnih dodatkov v prehrani. Posebno pozornost smo posvetili Se, I in Fe, ki so pomembni za zdravje ljudi. Lokalizacijo in speciacijo neobhodno potrebnih in strupenih elementov (Hg, Cd, Cu) v rastlinah preučujemo s tehnikami na osnovi sinhrotronske svetlobe. Raziskujemo tudi interakcije nanodelcev s sekundarnimi metaboliti pri kmetijskih rastlinah. Ugotavljamo vpliv mikrobnih združb na elementno sestavo trte ter na privzem kovin pri različnih rastlinah in preverjamo njihovo uporabnost za fitoremediacijo. Rezultat raziskovanja so tudi nove metode, ki izboljšajo vpogled v raziskovana področja in so širše uporabne.
Med odmevnejšimi objavami iz preteklih treh let so izsledki o (1) biotransformaciji nanodelcev bakrovega oksida s patogeno glivo Botrytis cinerea (Kovačec in sod. 2017), (2) vplivih mikoriznih gliv na absorpcijo Hg in prisotnost ligandov v tleh (Kodre in sod. 2017), (3) spremembah vodostaja kot gonilni sili primarne produktivnosti, razgradnje in kolonizacije korenin z glivami pri navadnem trstu (Dolinar in sod. 2016), (4) razporeditvi in diverziteti arbuskularnih mikoriznih gliv v vinski trti iz vinogradov na jadranski obali (Likar in sod. 2017), (5) proizvodnji fenolnih snovi kot odziv na glive v lesu različnih delov stebel vinske trte 'Cabernet Sauvignon’ (Rusjan in sod. 2017), (6) učinkih različnih oblik TiO2 in CuO na vodno lečo (Dolenc Koce 2017), (7) lokalizaciji mineralov v tkivih rastlin (npr.: Mantouvalou in sod. 2017; Lefevre in sod. 2016; Fourati in sod. 2016), (8) raznolikosti in zgradbi združb tihoplanktona v limnokrenih izvirih (Zelnik in sod. 2018), (9) učinkih selena in UV sevanja na funkcionalne lastnosti listov in proizvodnjo biomase pri pšenici (Golob in sod. 2018), (10) učinkih apnenčatega prahu na optične in funkcionalne lastnosti listov Fagus sylvatica (Zajec in sod. 2017), (11) vlogi ACC-oksidaze v absciziji cvetov in listov paradižnika (Chersicola in sod., 2017, 2018), ter (12) vplivu mikroplastike na rast vodne leče (Kalčíková in sod., 2017).