Biologija

Zakaj delodajalci cenijo biologe?

NIB.jpg

Nacionalni inštitut za biologijo že 60 let raziskuje in ustvarja znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih ved, ved o živem in okolju. Mnoge dejavnosti so vpete v okoljsko problematiko, kmetijstvo in prehrano ter v zadnjem času vse bolj v zdravje.

Pomemben mejnik v razvoju inštituta je bila ustanovitev Morske biološke postaje Piran (MBP) leta 1969 in razširitev v moderno opremljeno infrastrukturo ob piranski obali v letu 2006. Dejavnost MBP je usmerjena v ekološke raziskave, predvsem interdisciplinarne raziskave obalnega morja. Ostali Oddelki NIB-a delujejo v okviru svojih programov, ki se izvajajo na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov, na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka ter na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo in vključujejo raziskave od virusov preko rastlinskih in živalskih vrst do človeka in njegovega okolja.

Pri svojem delu NIB tesno sodeluje s sorodnimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami doma in v svetu. S svojo dejavnostjo inštitut zagotavlja vsestransko dostopnost ter uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, prenos raziskovalnih dosežkov v prakso in popularizacijo znanosti.

NIB je danes projektno usmerjena organizacija, ki jo financirajo Javna agencija za raziskave in razvoj (ARRS) in mednarodni projekti, vključno z EU shemami (H2020, Eco Innovation in ERA NET, EU Cohesion/Social Fund, EURAMET, LIFE+, MARE, EMPIR …). Hkrati je inštitut vpet v mnoga mednarodna sodelovanja (z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Brazilijo, Francijo, Hrvaško, Japonsko, Južno Korejo, Kitajsko, Nemčijo, Norveško, Rusijo, ZDA ...) in vedno bolj tudi v dolgoročna sodelovanja s Centri odličnosti, farmacevtskimi družbami in številnimi manjšimi podjetji.

Na NIB, kjer je trenutno zaposlenih 157 oseb, od tega 80 raziskovalcev, 19 mladih raziskovalcev in 34 strokovno tehničnih sodelavcev, v prihodnjih 10 letih načrtujejo zaposlitev približno 70 novih sodelavcev, ki bodo diplomirali na l. ali ll. stopnji študijskih programov Biotehniške fakulteta. Nekateri od njih se bodo lahko zaposlili kot mladi raziskovalci in svoj študij nadaljevali na lll. stopnji, drugi pa se bodo ekipi pridružili kot strokovno tehnični sodelavci. Ob pridobivanju novih raziskovalnih projektov s področja bioloških in biotehniških ved bodo seveda zaposlovali tudi doktorje znanosti. Nudili jim bodo delo v sodobnih prostorih novozgrajenega Biotehnološkega stičišča NIB, kjer bodo preko dela skupaj s svetovno znanimi strokovnjaki ter vpetosti v mednarodno okolje pridobivali nove izkušnje in znanja.

 

2020 Janja Zajc

B Zajc Janja.jpg

Kdo?

Dr. Janja Zajc, univ. dipl. biol., znanstvena sodelavka na Oddelku za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije in na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnem inštitutu za biologijo. Trenutno delo je posvečeno detekciji in identifikaciji gliv na osnovi molekularnih metod (PCR, qPCR, sekveniranje metagenomov), uporabi gliv kot biotičnih agensov za varstvo rastlin ter raziskavam interakcij koristnih gliv z rastlinskimi patogeni.

Zakaj biologija?

Za študij biologije sem se odločila zaradi želje iz otroških let po raziskovanju vsega živega. Kot majhno deklico me je dedek še posebej navdušil s tem, ko mi je podaril mikroskop, s katerim se mi je odprl nov svet. Med študijem je moje navdušenje še raslo in zelo hitro sem se ogrela za glivni svet, ki nam ga je predstavila prof. dr. Nina Gunde-Cimerman. Na katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov sem raziskovala že med pisanjem diplomskega dela, med doktorskim študijem, kasneje pa tudi med postdoktorskim usposabljanjem. V tem času sem dobila veliko znanja od ožjih sodelavcev ter priložnosti za obiske največjih znanstvenih srečanj po celem svetu in za mreženje z najboljšimi znanstveniki s področja.

Asociacija na BF?

Na študij in službo na Oddelku za biologijo imam lepe spomine in močne vezi. Celo tako močne, da si želim sodelovanja tudi v bodočnosti na temo projekta, ki ga prijavljam – potencial gliv za nadzor rastlinskih bolezni.
Več na: https://www.researchgate.net/profile/Janja_Zajc

 

2019 Tina Pangršič Vilfan

B Pangršič Tina.jpg

Kdo?

Ime mi je Tina Pangršič Vilfan. Sem vodja skupine na Medicinski fakulteti v Göttingenu, Nemčija (Institut für Auditorische Neurowissenschaften), kjer se ukvarjamo s sluhom in ravnotežjem. Zanima me delovanje senzorične sinapse v dlačnih celicah in patološki sinaptični mehanizmi izgube sluha in ravnotežja v primeru genskih napak in izpostavljenosti prekomernemu hrupu. Proučujem tudi možnost uporabe genske terapije in potencialnih novih zdravil za obnovo in zdravljenje izgube sluha.   

Zakaj biologija?

Biologijo sem študirala sočasno z glasbo. Na študija sem se prijavila istočasno, ker se mi je zdelo škoda izgubiti stik z naravoslovjem za celo leto, kot je bilo pri vzporednem študiju bolj v navadi. Že od nekdaj me je zanimalo, ne samo, kako lahko glasbo (po)ustvarjamo, pač pa tudi, kako glasbo in zvok na splošno sploh slišimo. Študij biologije me je privlačil zaradi možnosti poglobitve v delovanje našega telesa, celic, organov, organskih sistemov. Sekundarno je prišlo zanimanje za to, kako slišijo, vidijo, dihajo itd. živali in kako delujejo rastline. Zanimanje za sistematiko na biologiji je nalezljivo, tako sem tudi sama kmalu (sicer skromno, a vendar) hodila po travnikih in pedantno določala vrste trav po malih detajlih, ki so se skrivali pod lupo, ali se veselila vsake alpske rožice ali ptice, ki sem jo prepoznala brez knjige. 

Asociacija na BF?

Zeleno ... Travniki okoli fakultete za biologijo, pogled na potok pred biološko kantino. Terenske vaje na Komni v družbi alpskih rožic, kratek preizkus v »jamarstvu«. »Terenske vaje« v lastni režiji na jadranskih otokih. Nemalo zadovoljstva, ko sem kot »fiziolog« in ne »sistematik« končno skromno uspela prepoznati nekaj vrst ptic po njihovem petju. Vedno zanimiv pogled skozi mikroskop. Prvi fiziološki poskusi in vedno inovativne rešitve v fiziološkem laboratoriju. Na oddelku za biologijo sem študirala v času, ko so oddelek skorajda obdajali travniki. Tako je bil že dostop do same zgradbe simboličen, skozi naravo. Na študij biologije me vežejo lepi spomini, predvsem na krasne kolege, ki so mi bili vedno pripravljeni pomagati, ko je bilo potrebno »štrikati« (t.j. usklajevati) urnike dveh fakultet in posoditi zapiske, in ki so bili enostavno prvovrstna družba med in tudi po študiju.

 

2018 Jure Mravlje, dipl. biol. (UN)

B Mravlje Jure.jpg

Sam sem že v osnovni šoli vedel, da bo študij biologije definitivno moja prva izbira – in izkazala se je za več kot odlično izbiro. Biologija je namreč temeljna naravoslovna veda, ki ti daje res širok spekter znanja in odlično izhodišče za nadaljnji študij na najrazličnejših področjih. Vendar ta študij ne vključuje le učenja iz knjig, ampak je velik del študija sestavljen tudi iz praktičnih laboratorijskih in terenskih vaj, na katerih spoznavaš živo naravo v vseh njenih oblikah in raznolikosti. Vsekakor lahko rečem, da je študij biologije resnično eden izmed najlepših in redkih študijev, pisanih na srce in dušo tistih, ki jih te vsebine zanimajo.