Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Svetovni dan varnosti hrane je čas za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane, je priložnost za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih s hrano, saj varnost hrane vpliva na prehransko varnost, zdravje ljudi, gospodarsko blaginjo, kmetijstvo, turizem in trajnostni razvoj.

0706_1_2021_38

Prof. dr. Peter Raspor, je v uvodnem nagovoru izpostavil: »Varna hrana je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na zdravje posameznika in s tem na zdravje celotne družbe. Pomemben del varnosti hrane predstavlja tudi samozadostnost. V Sloveniji gradimo kratke, lokalne verige, ki so tudi v času epidemije zagotavljale preskrbo z varno hrano

0706_1_2021_43

Prof. dr. Sonja Smole Možina je v razpravi po sklopu predavanj o analitskih in znanstveno-raziskovalnih pristopih slovenskih institucij na področju zagotavljanja varne hrane povedala: »Za varnost hrane in preprečevanje tveganj za zdravje potrošnika skrbijo številne vladne in nevladne  organizacije, strokovna in interesna združenja. Pa vendar potrošniki ostajajo večinsko nezaupljivi in previdni, kar pomeni, da obstaja velika odgovornost, da temu področju namenimo zadostno pozornost, sredstev in znanja.« 

0706_1_2021_32

Na okrogli mizi z naslovom Vpliv globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnikov z vidika varnosti živil je sodeloval izr. prof. dr. Aleš Kuhar, ki je opozoril na številne izzive, ki jih čas po  epidemiji prinaša živilski industriji: Na okrogli mizi z naslovom Vpliv globalnega trga s hrano na percepcijo potrošnikov z vidika varnosti živil je sodeloval izr. prof. dr. Aleš Kuhar, ki je opozoril na številne izzive, ki jih čas po  epidemiji prinaša živilski industriji: »Pri pregledu razvoja slovenske živilske industrije vsi skupaj ugotavljamo, da je potrebno okrepiti raziskave in prenos znanja v gospodarstvo. Na Biotehniški fakulteti imamo vrhunsko znanje, program živilska tehnologija je uvrščen v skupino med 150 in 200 najboljših  v svetu, naši študenti in raziskovalci segajo po najprestižnejših nagradah in priznanjih. Nekaj dodatne podpore krepitvi podjetniške aktivnosti in povezovanja z realnimi izzivi agroživilstva omogoča tudi novoustanovljeni EIT Food HUB Slovenija, ki je del Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Seveda pa vsi pričakujemo, da se bodo ugodno za slovensko živilsko industrijo realizirali tudi ukrepi, zapisani v Načrtu za okrevanje in obnovo

Predsedujoči je v zaključku intenzivnega dne, ko smo prvič na enem mestu lahko videli glavne igralce na področju ugotavljanja varnosti živili v Republiki Sloveniji, povzel misel vseh prisotnih, ki vidijo v takem srečevanju  v odprtih pogovorih dober potencial za hitrejši napredek. Integracija znanja in rezultatov raziskav je mogoča smo, če je  omogočena  izmenjava vsega kar znamo.

Dogodek kot je svetovni dan varnosti hrane se razvija v zelo primerno platformo za udejanjanje  raziskovalnih in razvojnih dosežkov v praksi. To ne velja samo za tehnološko tehnične novosti. Enako pomembno je za socialne novosti, ki jih družba potrebuje in jih mora integrirati, da bi obvladovala izzive varnosti sedanjosti in prihodnosti.