20230123_162326

V ponedeljek, 23. januarja 2023, popoldan je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekal 1. kongres raziskovalcev bakteriofagov iz Slovenije. Udeležba raziskovalcev, ki so predstavljali znanstvene dosežke je bila zelo široka, od raziskovalk in raziskovalcev Oddelka za biologijo in Oddelka za mikrobiologijo Biotehniške fakultete, Katedre za kemijsko inženirstvo in tehnično varnost, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Katedre za stomatološko protetiko Medicinske fakultete, vse članice Univerze v Ljubljani, Ortopedske bolnišnice Valdoltra in dveh biotehnoloških podjetij.

Srečanje se je začelo z kratkim nagovorom ene od organizatorjev, doc. dr. Anne Dragoš, ki je pozdravila vse predavatelje in udeležence kongresa ter izpostavila: »Bakteriofagi so najbolj zastopana in raznolika biološka entiteta na planetu in imajo izjemen vpliv na bakterije. V zadnjih letih so se temeljne raziskave bakteriofagov in njihove biotehnološke uporabe razmahnilePrvo slovensko srečanje bakteriofagov (fagov) je povezalo raziskovalce iz akademske sfere, industrije in medicine, ki delujejo na področju fagov, od temeljnih študij interakcij med fagi in gostitelji, molekularne mehanizmov preklopa lizogenega v litični cikel, fagov kot sredstev za odstranitev biofilma, ekologija fagov, proizvodnja delcev fagov za aplikacije, izolacija novih fagov in razvoj modela živalskih in celičnih kultur za oceno tveganja pri zdravljenju s fagi in še veliko več. Kot poudarjajo organizatorji je bil namen srečanja okrepiti mrežo raziskovalcev fagov v Sloveniji in predstaviti raziskave fagov širši mikrobiološki javnosti.

Znanstveni del kongresa je s predstavitvijo molekularnih mehanizmov bakteriofaga GIL01 začel izr. prof. dr. Matej Butala.

Sledila je predstavitev asist. Anje Pavlin, mlade raziskovalke s Katedre za biokemijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila molekularni mehanizem, ki uravnava polizogenijo faga v bakteriji Bacillus thuringenis.

Soorganizatorka dogodka doc. dr. Anna Dragoš, je predstavila raziskavo kontrole nad bakterijo Bacillus subtilis, ki ga vršijo z veliki regulatorni fagi.

Valentina Andrea Floccari, raziskovalka s Katedre za mikrobno ekologijo in fiziologijo Oddelka za mikrobiologijo, je predstavila raziskavo o interakciji gostitelja in regulacijskega preklopnega faga, ki je temeljila na raziskavi deviantne morfologije gostiteljske celice kot posledica lizogenije.

Prof. dr. Marjanca Starčič Erjavec, s Katedre za mikrobno ekologijo in fiziologijo Oddelka za mikrobiologijo. je predstavila ugotovitve raziskave v predavanju z naslovom Fagi in transdukcija – zgodba o uspehu.

Doc. dr. Tomaž Accetto, s Katedre za mikrobno diverziteto Oddelka za mikrobiologijo, je udeleženkam in udeležencem predstavil rezultate raziskav v predavanju z naslovom Bakteroidni fagi.

Kot zadnja v prvem delu je zanimivo raziskavo bakteriofag Phi6 kot nadomestek za študije o koronavirusih predstavila asist. Katja Molan s Katedre za mikrobno ekologijo in fiziologijo Oddelka za mikrobiologijo.

20230123_162402

Po prvi pavzi so sledila predavanja raziskovalke in raziskovalca Katedre za kemijsko inženirstvo in tehnično varnost, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo dr. Aleša Podgornika z naslovom Vpliv hitrosti rasti bakterij na razmnoževanje bakteriofagov in mlade razsikovalke Ane Lisac z naslovom Učinki bakteriofagov na biofilme.

20230123_165715

Asist. Anja Frantar, dr. dent. med., s Katedre za stomatološko protetiko Medicinske fakultete, je predstavila raziskavo z naslovom Bakteriofagi kot alternativna strategija za nadzor ustnega biofilma.

20230123_172916

Sledili sta dve predstavitvi biotehnoloških podjetij dr. Frenk Smrekar in dr. Barbara Hubad iz Jafral sta predstavila izdelavo bakteriofagov (procesi, analitika, izdelava kliničnega materiala), Vida Štrancar iz podjetja Cobik pa od izolacije in karakterizacije fagov Staphylococcus do testiranja varnosti in učinkovitosti na živalskem modelu.

Kot zadnji v drugem delu kongresa je doc. dr. Rihard Trebše z Ortopedske bolnišnice Valdoltra predstavil potencialno uporaba fagoterapije za zdravljenje okužb sklepne protetike in na splošno z vidika zdravnikov.

V tretjem zadnjem delu je dr. Katja Šuster z Ortopedske bolnišnice Valdoltra predstavila diagnostična orodje za odkrivanje mikrobov na osnovi bakteriofagih, ki se ga uporablja pri ljudeh.

Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo, je predstavil, kako s prikazovanjem faz razvoja fagov prihaja do in vitro molekularne evolucije.

Sledila je predstavitev Nike Janež iz biotehnološkega podjetja Cobik z naslovom Vloga genomike pri oceni tveganja terapevtskega stafilokoknega faga.

Dr. Tanja Dreo, z Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštitut za biologijo, pa je predstavila ugotovitve raziskave bakteriofagov v predavanju z naslovom Orhideje, bakterije in fagi.

20230123_160056

Kongres se je zaključil s pogostitvijo ter neformalnim druženjem predavateljev in udeležencev kongresa, ki so sklenili, da prvi kongres ne bo zadnji.