V preteklosti je bil ris prisoten na območju celotne Slovenije, nakar je zaradi pomanjkanja plena, izgube življenjskega prostora in pretiranega lova izumrl. V želji po vrnitvi risov v Slovenijo so pred pol stoletja s Slovaške pripeljali šest risov. V večernih urah 2. marca 1973 so jim odprli vrata obore in risi so se po dobrih sto letih vrnili v kočevske gozdove. Ta velik naravovarstven podvig se je izkazal za enega najuspešnejših v Evropi, saj se je populacija številčno okrepila in risi so se razširili tudi v sosednje države, v Italijo, Avstrijo, na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Obdobju širitve populacije je zaradi premajhnega števila izvornih živali in nepovezanosti z drugimi risjimi populacijami sledilo parjenje v sorodstvu in število risov je začelo zopet upadati.

Foto1.jpg

Danes se s ciljem dolgoročne ohranitve risov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji ponovno izvaja velik naravovarstven projekt doselitve risa. V sklopu mednarodnega projekta LIFE Lynx se v letih 2017–2024 doseljuje rise na ozemlje Slovenije in Hrvaške. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije iz območja slovaških in romunskih Karpatov. Namen projekta je, da se v obstoječo populacijo vključi 14 risov. Do danes so s pomočjo lokalnih lovcev v slovenske gozdove izpustili 10 risov, pet pa jih je našlo novo domovanje na Hrvaškem. Od skupno petnajstih izpuščenih risov je status treh živali neznan. V okviru projekta bodo tako do aprila 2024 v Slovenijo in na Hrvaško izpustili še največ štiri rise, dva že čakata v karantenskih oborah, en na Slovaškem in drugi v Romuniji.

Foto2.jpg

Biotehniška fakulteta v sklopu projekta LIFE Lynx izvaja genetsko spremljanje domače risje populacije ter doseljenih risov. Doc. dr. Tomaž Skrbinšek je povedal: »Za vse v Romuniji in na Slovaškem odlovljene rise pred izpustom izvedemo genetsko analizo. Tako preverimo ali so slučajno v sorodu z že izpuščenimi risi in temu primerno tudi prilagodimo lokacijo izpusta. Pomemben del projekta je tudi genetski monitoring populacije s pomočjo katerega lahko potrdimo reprodukcijo priseljenih risov. Rezultati kažejo, da se genetska slika populacije z doselitvami izboljšuje.«

Hubert_arhiv BF.jpg
Dr. Hubert Potočnik, Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete (Arhiv BF UL).

Biotehniška fakulteta v sklopu projekta izvaja tudi študijo o povezljivosti prostora za risa, ter sodeluje pri terenskih aktivnostih z odlovom in opremljanjem domačih risov s telemetričnimi ovratnicami ter spremljanjem njihove aktivnosti. Dr. Hubert Potočnik, ki vodi in izvaja omenjene aktivnosti, je v zvezi s tem povedal: »V LIFE Lynx projektu smo imeli izjemno priložnost, da smo malo pred izpustom romunskega samca Goruja, v okolici njegovega izpusta odlovili teritorialno samico. Tako smo lahko s pomočjo GPS/GSM ovratnic spremljali njuno gibanje in zabeležili enega prvih primerov zapoznelega parjenja pri evrazijskem risu.«


Pomembna projektna dejavnost, ki jo izvaja Biotehniška fakulteta pa je tudi mednarodna raziskava odnosa javnosti do risa in upravljanja z njim, saj je za dolgoročno ohranitev risa pri nas ključna podpora javnosti. Raziskovalci Biotehniške fakultete sodelujejo tudi pri pripravi novega akcijskega načrta za upravljanje s populacijo risa.

Projekt.png

Projekt  LIFE Lynx v večinskem deležu financira Evropska unija, v okviru LIFE programa, v Sloveniji pa ga sofinancira Ministrstvo za naravne vire in prostor. Vodilni partner projekta je Zavod za gozdove Slovenije, slovenski partnerji pa so Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

 

Več informacij o projektu dobite na www.lifelynx.eu in

Kontakt za projekt LIFE Lynx na Biotehniški fakulteti: Marjeta Konec, , 01 3203 344 .