Tomaz S.

Novo pridobljeno znanje bodo lahko prenesli v svoje laboratorije, v vsakdanje delo, kar bo omogočilo poenoteno spremljanja volčjih populacij v precejšnjem delu Evrope. To je z vidika mobilnosti volkov zelo pomembno, saj le-ti pogosto prečkajo državne meje in jim bo tako lažje slediti, poleg tega bo mogoče enostavno preveriti kateri populaciji pripada posamezen osebek oziroma ugotoviti ali gre za potencialnega križanca med volkom in psom.

Maja Jan

Delavnico bo vodila Dr. Marta De Barba, vodilna raziskovalka projekta, s Skupine za varstveno genetiko Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je pojasnila: »Pristop genotipizacije HTS STR za izboljšanje natančnosti in učinkovitosti neinvazivne genotipizacije prostoživečih živali je bil prvotno razvit v Laboratoire d'Ecologie Alpine (LECA) v Franciji. Raziskovalna skupina Biotehniške fakultete z LECA in Univerzo v Lozani sodeluje pri nadaljnjem razvoju metode ter prispeva k njeni obsežni uporabi.«
Metoda se zunaj akademske sfere že uporablja za spremljanje volkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Za razliko od genotipizacije s kapilarno elektroforezo, je nova metoda stroškovno učinkovitejša, omogoča hitro obdelavo velikega števila vzorcev in zagotavlja višjo stopnjo uspešnosti genotipizacije. Poleg tega so rezultati neodvisni od platforme ter popolnoma prenosljivi in primerljivi med laboratoriji, saj bazirajo na ravni zaporedij DNK.

laboratorij

Učna delavnica je organizirana v sklopu projekta LIFE WOLFALPS EU, v okviru katerega raziskovalne skupine z Univerze v Ljubljani izvajajo študije, ki prispevajo k upravljanju in ohranjanju populacij volkov v Evropi. Delavnica je del projektne akcije A5.2, katere namen je med drugim sinhronizirati monitoring volkov v Alpah, k čemer bo pripomogla tudi zgoraj opisana nova metoda.