Foto: Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec
Goste iz sosednje Hrvaške smo najprej sprejeli v predavalnici B5 na Oddelku za biologijo, kjer jim je asist. dr. Jure Mravlje pripravil kratko predstavitev organiziranosti, znanstveno-raziskovalnih področij delovanja fakultete ter predvsem pester nabor študijskih programov na vseh treh stopnjah študija, ki jih ponujamo na Biotehniški fakulteti UL. Poudaril je, da je »Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani največja znanstveno-raziskovalna in izobraževalna institucija s širšega področja ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja. Z več kot 75-letno tradicijo in letno vpisanimi skoraj 3000 študenti in študentkami ter več kot 670 zaposlenimi, pokrivamo praktično vse živo, od molekul in celic do ekosistemov ter upravljanja z naravnimi viri«.
Foto: Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec
V nadaljevanju so se dijaki in dijakinje razdelili v dve manjši skupini in sodelovali na dveh praktičnih delavnicah, kjer so spoznavali osnove laboratorijskega dela ter proučevanja zgradbe in delovanja organizmov. Delavnice so pripravili sodelavci iz Skupine za biološko izobraževanje (izr. prof. dr. Iztok Tomažič, asist. Ana Pšeničnik) in Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin (asist. dr. Jure Mravlje) Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete UL.
Na prvi delavnici, ki jo je vodila asist. Ana Pšeničnik, so dijaki spoznali kako se natančno opazuje morfološke značilnosti ter skicira zgradbo izbranih živalskih vrst – na primeru nevretenčarjev (ščurki, mokarji). Nato pa so nadaljevali s spoznavanjem in rokovanjem z nekaterimi avtohtonimi vrstami vretenčarjev, ki jih najdemo tako v Sloveniji kot na sosednji Hrvaški (močvirska sklednica, krastača). Spoznali so ekologijo ter vzroke ogroženosti omenjenih vrst.
Foto: Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec
Na drugi delavnici, ki jo je vodil asist. dr. Jure Mravlje, pa so dijaki v laboratoriju s pomočjo uporabe najsodobnejše informacijsko-komunikacijske tehnologije proučevali, kako abiotski dejavniki okolja (na primeru različnih valovnih dolžin svetlobe) vplivajo na učinkovitost fotosinteze pri rastlinah. Spoznali so tudi različne eko-fiziološke in morfološke prilagoditve, ki so jih rastline razvile v odvisnosti od dejavnikov okolja kot so svetloba, temperatura in dostopnost vode. V zadnjem delu pa so si pod mikroskopi in lupami pogledali tudi izbrane primere sožitja rastlin in mikroorganizmov (mikoriza in koreninski noduli).
Foto: Gimnazija Josipa Slavenskog Čakovec
Dijaki in dijakinje ter njihove profesorice so bili nad sprejemom in aktivnostmi na naši fakulteti navdušeni. Več utrinkov iz njihovega obiska pa so delili tudi v objavi na njihovi FB strani: https://www.facebook.com/gimnaCK/posts/822249023241527.