Svetovni dan čebel: Čebele – naši neprecenljivi opraševalci in naravni indikatorji stanja okolja
Ob svetovnem dnevu čebel, 20. maju, se tudi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani zavedamo pomena čebel in drugih opraševalcev za ohranjanje ekosistemov, prehranske varnosti in biotske raznovrstnosti. Ob tej priložnosti delimo razmisleke prof. dr. Janka Božiča z Oddelka za biologijo, strokovnjaka za vedenjsko ekologijo čebel, ki je na povabilo medija Strašno hudi (Zunanja povezava na https://www.strasnohudi.si/ Odpira se v novem oknu) podal nekaj izjemno dragocenih odgovorov o mitih in dejstvih, povezanih s čebelami.
»Čebele so preživele marsikaj v svoji evoluciji – bolj verjetno je, da bodo one preživele nas kot pa mi njih,« opozarja prof. Božič in dodaja, da bo verjetno potreben še močnejši pritisk posledic našega ravnanja, da bomo družno spremenili odnos do narave.
(VIR: UL BF)
Ali čebele pozimi spijo?
Ne povsem. Čeprav se njihova dejavnost zmanjša, so znotraj zimske gruče mnoge čebele aktivne. Rob gruče ostaja ogret, čebele pa vzdržujejo temperaturo s krilnimi mišicami – brez dejanskega letenja. Njihovo telo se prilagodi na nizke temperature z drugačno presnovo in strukturo maščobnega tkiva.
So čebele nevarne?
»Na paši, stran od svojega gnezda, čebele ne napadajo ljudi – do pika pride le, če so neposredno ogrožene,« pojasnjuje prof. Božič. Večja možnost napada obstaja le v neposredni bližini panjev, zlasti če so čebele že doživele napade.
(VIR: UL BF)
Več panjev, bolj zdravo okolje?
Do neke mere to drži. Če čebelam uspeva, to pogosto pomeni, da je okolje relativno čisto in bogato z rastlinami. Vendar pa večja gostota panjev lahko prinese tudi večje tveganje za prenos bolezni in parazitov. Zato je ključno, da se čebelarji zavedajo vpliva na druge opraševalce in s svojim delovanjem prispevajo k varovanju celotnega opraševalskega sistema.
So čebele ogrožene?
Divje čebele so močno odvisne od naravnih virov, medtem ko za medonosne čebele skrbi človek. A ravno človek s svojo rabo prostora, pesticidi in uničevanjem habitatov prispeva k zmanjševanju njihovih življenjskih možnosti. Zato prof. Božič poudarja pomen cvetočih travnikov, mokrišč in pestrih medovitih rastlin tudi poleti.
(VIR: UL BF)
Biotehniška fakulteta si prizadeva za izobraževanje, raziskovanje in ozaveščanje o pomenu čebel in trajnostnem sobivanju človeka z naravo.
Pred leti smo pripravili zanimivo spletno razstavo Bee-Diversity, ki je dostopna na tej Zunanja povezava na POVEZAVI Odpira se v novem oknu.
Na današnji dan čebel velja opomniti: varujmo naravo, in z njo čebele – kajti varujemo sebe.