Prof. dr. Klemen Jerina: "Sprejel sem, da je za ohranjanje medveda nujen tudi odstrel"
Slovenija ima eno najgostejših populacij rjavega medveda na svetu – 30- do 50-krat gostejšo kot Skandinavija. V takem okolju, kjer medved sobiva s človekom, je za ohranitev populacije in zmanjšanje konfliktov ključno strokovno, znanstveno utemeljeno upravljanje. Na to opozarja prof. dr. Klemen Jerina z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v intervjuju za Dnevnik poudaril, da del tega upravljanja predstavlja tudi odstrel – vendar premišljen, prostorsko usmerjen in podprt z dolgoletnimi raziskavami.
(FOTO: Matej Holcar)
Jerina izpostavlja, da se je slovenska medvedja populacija v preteklosti postopoma prilagajala ciljnemu številu okoli 800 osebkov, kar omogoča vzdržnost, zmanjšuje konflikte in hkrati zagotavlja ohranitev vitalne populacije. Vendar pa letošnje dovoljenje za odstrel 206 medvedov, ki ga je izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, ni več v skladu s priporočili stroke – saj je bilo izvajanje raztegnjeno na več let. Po njegovih besedah bo takšen pristop do leta 2027 povzročil, da bo populacija presegla 1100 osebkov, kar prinaša več konfliktov z ljudmi in ogroža že vzpostavljen sistem odgovornega ohranjanja.
Opozarja, da takšna politika vodi v dva skrajna scenarija: krivolov ali radikalne in nenadne odstrele, kar pa sta, kot pravi, najslabši možnosti tako za medveda kot za lokalno prebivalstvo. “To ni hipotetična možnost – to se že dogaja v drugih državah, na primer na Slovaškem in v Romuniji,” poudarja Jerina in dodaja, da vse druge države z vitalno populacijo medveda izvajajo reden in znanstveno podprt odstrel.
Na očitke društva AniMa, da naj bi bila uradna številka medvedov prenapihnjena in da se naslanja na nezanesljiv matematični model, Jerina odgovarja odločno. Opozarja, da Slovenija uporablja kombinacijo genetskega monitoringa in populacijskega modeliranja, kar omogoča natančne, mednarodno recenzirane ocene. Očitki društva naj bi temeljili na napačnih interpretacijah, zamenjevanju podatkov in namerni uporabi najnižjih številk – brez upoštevanja naravnih ciklov, kot je rojstvo mladičev pozimi. Po njegovih besedah gre za neresnične in strokovno neutemeljene trditve, ki po krivici diskreditirajo raziskovalce in rušijo zaupanje v sistem.
»Poročana številka 656 medvedov je navzdol prirejena ocena iz konca leta 2023, pri kateri je bilo odšteto vse, kar je do takrat poginilo, brez upoštevanja novih mladičev,« razlaga Jerina in dodaja, da je aktualna, znanstveno veljavna ocena za pomlad 2025: 954 osebkov (interval zaupanja 880–1050).
Prav tako zavrača očitke, da naj bi krmljenje spodbujalo rast populacije. Po njegovih besedah so sodobne raziskave v Sloveniji in podobnih okoljih pokazale, da krmljenje ne povečuje številčnosti, temveč pomaga pri zadrževanju medvedov stran od naselij, saj jim v jesenskem času zagotovi vir hrane v globljem gozdu. Njegova ukinitev bi po njegovem mnenju povečala število konfliktov.
Glede vprašanja odstrela poudarja, da ta ni motiviran z ekonomskimi koristmi, saj lovci pri določanju odstrela ne sodelujejo. A dejstvo, da se trofeje in meso lahko izkoristijo, pozitivno vpliva na odnos lokalnih skupnosti do medveda, kar je pomembno za dolgoročno ohranjanje vrste.
Profesor Jerina z demantijem Zunanja povezava na https://www.delo.si/novice/okolje/odziv-na-neresnice-in-zavajanja-clanka-o-odstrelu-medvedov Odpira se v novem oknu odgovarja na članek, objavljen na portalu Delo , kjer so bili po njegovem mnenju zavajajoče predstavljeni podatki o številčnosti medvedov in dovoljenem odstrelu. Opozarja, da je bila v članku napačno primerjana genetska ocena iz pozne jeseni 2023 z modelno oceno iz pomladi 2025, brez upoštevanja naravnega prirasta medvedov. Genetski monitoring in populacijsko modeliranje, ki ju uporablja Slovenija, sta znanstveno potrjena in mednarodno preverjena, razlike med njunimi rezultati pa zanemarljive. Jerina poudarja, da trenutni dovoljeni odstrel (do 123 medvedov) pomeni le okoli 13 odstotkov populacije – bistveno manj, kot navaja AniMa (petina do tretjina). Kritizira tudi napačno interpretacijo ciljne številčnosti 800 medvedov, saj ta velja za pomladansko stanje, ne za najnižjo letno številčnost. Opozarja, da takšni javni zapisi z napakami in manipulacijami škodujejo verodostojnosti stroke ter ovirajo odgovorno upravljanje ene najbolj vitalnih populacij rjavega medveda v Evropi.
Nenazadnje opozarja še na skrb vzbujajoč trend: pred desetletjem je bil napad medveda na človeka redek – približno en na dve leti. Danes beležimo dva do tri napade letno. Zato moramo kot družba premisliti tudi o omejevanju dostopa do določenih naravnih območij, kjer imajo prostoživeče živali mir.
Jerina sklene, da ima Slovenija strokovno izjemno dobro razvit sistem ohranitvenega upravljanja medveda, ki velja za zgled dobre prakse v evropskem prostoru. Njegovo rušenje ali politizacija pa ogroža tako varnost ljudi kot tudi prihodnost populacije rjavega medveda.