Ana Ogrič
Zakaj ste se odločili za študij krajinske arhitekture?
Za sam študij sem pravzaprav izvedela tik pred zdajci. Dolgo časa nisem vedela, kaj bi sploh študirala. Zanimala so me najrazličnejša področja, od umetnosti in družboslovja vse do naravoslovnih ved. Ko sem izvedela, da obstaja študij krajinske arhitekture, me je nemudoma pritegnilo. Najbolj me je privlačilo to, da delaš z »živim materialom«, s katerim ustvarjaš prostor. Zanimalo me je, kako lahko prek tega v prostor vnašaš posebno dinamiko in različna občutenja. Čeprav se je kasneje izkazalo, da gre še za veliko bolj kompleksno, ustvarjalno in načrtovalsko področje.
Kakšna študentka ste bili?
Pri predmetih, ki so to zahtevali, sem delala sproti. Tudi sam sistem dela, sploh pri načrtovalskih projektih, je zastavljen tako, da iz tedna v teden nadgrajuješ svojo zasnovo in jo na korekcijah s profesorjem/-ico preverjaš. Pri predmetih, ki so bili bolj teoretične narave, pa sem se učila kampanjsko – med izpitnim obdobjem. Osebno nisem bila ravno »žurerski tip« študenta ali posebej aktivna v kakšnih dodatnih aktivnostih (npr. društvo, tutorstvo ipd.) na fakulteti. Prav tako nisem bila na študentski izmenjavi, sem pa bila na strokovni praksi v Dublinu po zaključenem magisteriju, ki je bila nedvomno izjemno koristna izkušnja.
Kaj priporočate mladim, ki stojijo pred odločitvijo za študij?
Priporočam jim, naj resnično izberejo tisto, kar jih veseli. Če jih veseli študij, naj študirajo na polno, če jih študij ne veseli, naj ne gredo študirat, če ne vedo, kaj jih veseli, naj poizkusijo in bodo videli. V vsakem primeru pa naj izberejo tisto smer, kamor jih vleče, le tako bodo delali z veseljem in iz sebe privabili tisto, v čemer so najboljši (pa čeprav morda še ne vedo, kje so najboljši). Tako da: »pogumno naprej, ne bojte se neznanega in z veseljem nabirajte nove izkušnje!«
Tanja Murko
Študirati krajinsko arhitekturo pomeni početi vedno nekaj novega. Nekaj drugačnega, nekaj kreativnega. Študij temelji na projektnem delu s širokim naborom praktičnih in strokovnih predmetov. Takšen način študija omogoča pridobitev kompetenc, kot so analitično razmišljanje, jasno izražanje lastnega mnenja in suvereno javno nastopanje. Menim, da so naštete kompetence izjemno pomembne pri strokovnem delu kot tudi kasnejšem zaposlovanju.
Žiga Malek
Sem raziskovalec na Institutu za okoljske študije (IVM) na Vrije Universiteit v Amsterdamu. V Amsterdam, kjer uživam v kolesarjenju v dežju in vetru, sem se preselil leta 2015. Kot raziskovalec preučujem človeško rabo zemeljskega površja in kakšne posledice ima naše spreminjanje le-tega. Med drugim se ukvarjam s simuliranjem scenarijev okoljskih sprememb v prihodnosti zaradi širjenja naselij in povečevanja globalnih potreb za hrano ter gozdnimi viri, vrednotenjem možnosti prilagajanja globalnim spremembam (npr. izboljšanje učinkovitosti namakalnih sistemov) in z ugotavljanjem morebitnih konfliktov med širjenjem kmetijskih površin, intenzifikacijo le-teh in zaščito biotske raznovrstnosti. Okoljske spremembe sem do sedaj raziskoval po celem svetu: v Avstriji, Iranu, Italiji, Keniji, Romuniji, celotnem Sredozemlju, Srednji Ameriki, Severnih Marijanskih otokih, Vietnamu in seveda Sloveniji.
Preden sem se pridružil IVM, sem bil raziskovalec na International Institute for Applied Systems Analysis (IIASA) v Laxenburgu pri Dunaju. Na Dunaju sem leta 2015 tudi doktoriral na temo sprememb rabe tal in posledic za tveganja pred naravnimi nesrečami v evropskih gorskih območjih.
Zakaj krajinska arhitektura?
Odraščal sem v času, ko smo doživljali opazne prostorske spremembe in sem se že kot otrok zanimal za opuščanje pašniških površin in širjenje naselij in turističnih površin na območju slovenskih Alp. Opazil sem, da ima to različne posledice, tako negativne in tudi pozitivne. Zaradi tega sem želel vedeti več o tem, kako ljudje uporabljamo ter spreminjamo (oblikujemo) prostor. Predvsem pa sem želel prispevati k bolj sonaravnemu upravljanju prostora v prihodnosti.
Študij krajinske arhitekture mi je nudil ravno to in interdisciplinarna narava študija mi je omogočila dobiti znanja s področij, ki bi jih sicer moral iskati na številnih študijih: botanika, vede o tleh, gozdarstvo, vodarstvo, arhitektura, gradbeništvo, geografija in varstvo naravne in kulturne dediščine. Poleg znanj o tem, kako ljudje spreminjamo okolje, v katerem živimo, sem prejel tudi koristna znanja o razlogih za te spremembe in njihovih morebitnih posledicah. Tekom študija sem se naučil uporabe številnih orodij, ki jih nekdo, ki ga zanima okolje na splošno, nedvoumno potrebuje. Ta so raznolika in segajo od terenskega dela, analiziranja satelitskih posnetkov, do arhitekturnega načrtovanja in prostoročnega risanja. Študij tako ponuja že kar renesančen nabor znanj in po koncu študija sem bil pripravljen za delo na različnih področjih.
Asociacija na BF?
Asociacije na študij so (poleg sošolcev in sošolk) predvsem dolgotrajna izdelava herbarija v prvem letniku (in kasneje učenje vseh rastlin na pamet), številne neprespane noči in risanje v nekdanji kurilnici, terenske vaje na Pokljuki z vratovino in palačinkami in risanje na Primorskem ob kozarcu (ali dveh) terana. Na samo Biotehniško fakulteto me pa spominjajo oglašanje ovc na travniku za fakulteto, neprestani obiski kopirnice in pa seveda izredno mirna lokacija same fakultete v bližini Rožnika.
Aljaž Babič
Zakaj krajinska arhitektura?
Študij na Biotehniški fakulteti na Oddelku za krajinsko arhitekturo sem začel leta 2009. K izboru študija me je najbolj pritegnila struktura študijskega programa, ki zajema širok spekter različnih tehničnih, naravoslovnih in oblikovalskih znanj. Raznolika znanja, pridobljena med študijem, omogočajo izbor nadaljnjega udejstvovanja na mnogih različnih področjih, v čemer menim, da se skriva največji čar tega programa. Sam sem pridobil izkušnje z delom na področju oblikovanja in urejanja prostora v krajinskoarhitekturnem biroju že med študijem. Po uspešno zaključenem magisteriju v začetku leta 2017 pa sem za nekaj časa odšel delat v tujino. Po mojih izkušnjah smo že povprečni študenti in študentke tega programa Univerze v Ljubljani, tako v Evropi kot čez lužo zelo dobro sprejeti, saj smo že samo z zaključenim študijem, čeprav brez konkretnejšega dela v praksi, več kot konkurenčni študentom krajinske arhitekture v drugih državah. Po izkušnjah z delom v Belgiji sem se vrnil v Ljubljano, kjer sedaj delujem na področju krajinskoarhitekturnega oblikovanja in drugih likovnih disciplin.
Asociacija na BF?
Študija na Biotehniški fakulteti se rad spominjam, ne le zaradi izjemnih profesorjev in spletenih prijateljstev, temveč tudi zaradi samega ambienta, s soncem obsijanih polj, potoka in zvokov živalskega vrta v zavetju Rožnika.