Študijski program: Ekologija in biodiverziteta

 

Študijski program: Molekulska in funkcionalna biologija

 

Študijski program: Biološko izobraževanje

 

Teme magistrskih nalog

Vpliv mikroplastike in njenih dodatkov na kopenske organizme

Mentor: doc.dr. Anita Jemec Kokalj (Oddelek za Biologijo)
Kontakt: , 031327057

Onesnaževanje okolja z mikroplastiko je postal eden najresnejših okoljski problemov. Kljub dejstvu, da je bilo kopensko okolje prepoznano kot pomemben vir in ponor onesnaževanja z mikroplastiko, je na voljo zelo malo podatkov o tem, kako nano- in mikro-plastika vpliva na kopenske organizme. Največji viri onesnaževanja kopenskega okolja z mikroplastiko so kmetijstvo, izcedne vode iz cest ter mehanska razgradnja večjih plastičnih odpadkov. Čeprav raziskave na tem področju zelo napredujejo, ostaja še nekaj odprtih vprašanj, npr. zanima nas, ali na same organizme delujejo plastični delci, ali kemikalije, ki so plastiki dodane zaradi izboljšanja njenih lastnosti. Zanima nas tudi, ali ima večji vpliv konvencionalna plastika ali bioplastika. Raziskujemo vplive na organizme na različnih nivojih, od imunskega, celičnega do preživetja. V raziskovalni skupini Katedre za zoologijo pod mentorstvom doc. dr. Anite Jemec Kokalj razpisujemo naloge na opisano tematiko, ki je del tekočih raziskovalnih projektov. Vabljeni!

 

Vpliv fosforne sadre na preživetje in živčni sistem kranjske čebele (Apis mellifera carnica)

Mentor: doc.dr. Gordana Glavan (Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Kontakt: , 01- 320 33 65

Fosforna sadra (FS) ali fosfogips je kalcijev sulfat dihidrat, ki nastane kot stranski produkt proizvodnje gnojil iz fosfatnih kamnin. Zaradi običajno šibke radioaktivnosti, ki jo povzroča naravna prisotnost radioaktivnih elementov, FS ne uporabljajo, ampak trajno skladiščijo, pogosto v obliki odprtih odlagališč kot je primer pri Kutini na Hrvaškem (Bituh in sod., 2021). Odlaganje in uporaba FS lahko povzroči sproščanje in kopičenje radioaktivnih elementov in kovin v tleh, vodi in rastlinah in ima zato lahko negativne vplive na organizme (Silva s sod., 2022). Poleg tega je FS toksična že pri nizkih koncentracijah, med drugim deluje negativno na živčni sistem. Medonosne čebele so pomembni opraševalci, ki jih ogroža izpostavljenost različnim onesnažilom v okolju (Hristov s sod., 2020). Čebele zaradi kutikularnih morfoloških struktur zlahka vežejo nase različne delce ter ji tako prenesejo v panj, zato je kontaminacija čebel v bližini odlagališč s FS zelo verjetna. Vendar pa vpliv FS na medonosne čebele še ni raziskan. Namen naloge je preučiti vpliv FS, pridobljene iz odlagališč pri Kutini ter predhodno kemijsko okarakterizirane, na preživetje, stopnjo prehranjevanja ter živčni sistem kranjskih čebel. Ugotoviti želimo vpliv različnih koncentracij kronične izpostavitve čebel FS v laboratorijskih pogojih za izračun letalnih koncentracij LC50. Ugotoviti bi želeli tudi morebiten vpliv FS na živčni sistem čebel preko analize aktivnosti encima acetilholin esteraze (Glavan s sod., 2018), ki je pokazatelj delovanja holinergičnega živčnega sistema čebel, ki je eden izmed njihovih glavnih nevrotrasmiterskih sistemov. Dobljene rezultate bi primerjali z rezultati raziskave vpliva FS na kranjske čebele izpostavljene FS v bližini odlagališča v Kutini (raziskava je v teku).

Literatura:
Hristov et al. 2020. Factors Associated with Honey Bee Colony Losses: A Mini-Review. Vet. Sci. 7, 166. https://doi.org/10.3390/vetsci7040166; Bituh et al. 2021. Phosphogypsum and its potential use in Croatia: challenges and opportunities Arh Hig Rada Toksikol 72:93-100. DOI: 10.2478/aiht-2021-72-3504; Burden et al. 2019. Acute sublethal exposure to toxic heavy metals alters honey bee (Apis mellifera) feeding behavior. Sci Rep 9:4253.; Glavan et al. 2018. Different response of acetylcholinesterases in salt- and detergent-soluble fractions of honeybee haemolymph, head and thorax after exposure to diazinon. Comparative Biochemistry and Physiology Part C: Toxicology & Pharmacology. 205:8-14.

 

Sestava združb vodnih makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa v Ivarčkem jezeru ter primerjava s stanjem pred 23 leti

Mentor: prof. dr. Mateja Germ, somentor doc. dr. Igor Zelnik (UL,Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja)
Kontakt: , 01 320 3334

Opis teme: Pregled taksonomske sestave združb makrofitov, fitoplanktona in perifitona v Ivarčkem jezeru po preureditvi jezera. Naravno Ivarčko jezero pod Uršljo goro leži na 654 metrih nadmorske višine in je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Jezero so v letu 2021 očistili in omogočili obiskovalcem kopanje. Makrofiti odražajo stanje vodnega ekosistema in odsevajo razmere v pojezerju, zgradbo in morebitno spremenjenost obrežnega pasu in obliko jezerske kotanje. Organizmi v fitoplanktonu in perifitonu odražajo trofično stanje jezera. Namen dela: Ugotoviti prisotnost in globino uspevanja makrofitov v Ivarčkem jezeru ter vrstno sestavo fitoplanktona in perifitona; uvrstitev jezerskega ekosistema v enega od petih razredov ekološkega stanja. Namen je tudi primerjava med makrofiti, fitobentosom in fitoplanktonu po 23 letih, ko je bila opravljena prva raziskava o omenjenih primarnih producentih v Ivarčkem jezeru. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo prisotnost in pogostost makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa razlikovala med leti 1990 in 2023, še posebej, ker je bilo jezero mnogo let prepuščeno naravni sukcesiji, v letu 2020, pa so bila opravljena na jezeru gradbena dela. Metode: V poletni sezoni bomo ugotavljali razporeditev makrofitov, fitoplanktona in fitobentosa v Ivarčkem jezeru. Popis makrofitov bo potekal večinoma iz čolna. Jezero bomo razdelili na transekte in v vsakem transektu v globinskih conah popisali prisotnost in pogostost makrofitov po petstopenjski lestvici. Opravili bomo tudi popis makrofitov po celotnem litoralu jezera. Fitobentos bomo vzorčili tako, da bomo postrgali površino prodnikov, kamnov, skal, peska, makrofitov in potopljenega lesa na vzorčnem mestu. Fitoplankton bomo vzorčili s pomočjo planktonske mreže. Izmerili bomo glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vzeli vzorce vode za kasnejše analize fosfatov in nitratov. V laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo bo sledilo določanje fitoplanktona in fitobentosa ter merjenje koncentracij izbranih hranil. Cilji naloge: ugotoviti vpliv urejanja Ivarčkega jezera na makrofite, fitoplankton in fitobentos in fizikalne in kemijske dejavnike vode ter uvrstitev jezera v enega od petih razredov ekološkega stanja.

 

Sezonsko spremljanje stanja makrofitov v Šobčevem bajerju in pritoku

Mentor: Prof. Dr. Mateja Germ (UL, Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja)
Kontakt: , 01 320 3334

Opis teme: Makrofiti imajo pomembno vlogo v jezerih in rekah, saj so povezovalni člen med sedimentom, vodo in ozračjem. Na podlagi prisotnosti in pogostosti makrofitov lahko ugotavljamo stanje jezer in rek. Namen naloge: Ugotoviti razlike v sestavi makrofitske združbe, ki uspeva v Šobčevem bajerju, njegovem glavnemu pritoku ter mokrišču, kjer je vodno zajetje, in vpliv sezone na njihovo pojavljanje. Predhodni pregled terena kaže, da je pestrost makrofitov na tako majhnem prostoru velika. Vodna površina Šobčevega bajerja znaša le 2,6 hektarjev, globina doseže 3 metre. Preden priteče v bajer pritok, se voda zadrži na manjši površini, kjer uspevajo redke in ranljive močvirske rastline. Hipoteze: Predvidevamo, da se bo prisotnost in pogostost makrofitov razlikovala med tekočo vodo, mokriščem in bajerjem ter da se bo njihova prisotnost in pogostost spreminjala v odvisnosti od časa vzorčenja. Metode: Predvidoma bomo trikrat v sezoni ugotavljali razporeditev makrofitov v vseh treh vodnih telesih. Delo bo potekalo z bredenjem in iz čolna. Vodotok bomo pregledali v 100 m pasu, pregledali bomo mokriščni del, bajer pa bomo razdelili na transekte in ugotavljali prisotnost in pogostost makrofitov po petstopenjski lestvici v vseh treh vodnih telesih. Izmerili bomo glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vsebnost nitratov in klorofila a. Posamezno vzorčenje na terenu bo trajalo približno dva do štiri dni, v laboratoriju za ekologijo rastlin na Oddelku za biologijo, bo sledilo določanje težje določljivih vrst. Cilji: Ugotoviti primerjavo v sestavi makrofitske zdužbe med tremi različnimi vodnimi telesi, ki pa so majhna in med sabo povezana.

 

Vpliv silicija na rastline, izpostavljene sušnem stresu

Mentor: Prof. dr. Mateja Germ; somentorica Doc. dr. Aleksandra Golob (Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja )
Kontakt: , 01 320 3334

Izhodišče raziskave: Silicij je pogost element, ki je v naravi prisoten v različnih oblikah. Rastline ga privzemajo le v obliki monosilicijeve kisline, zato lahko na določenih območjih pride do pomanjkanja dostopnega silicija, še posebej zaradi intenzivnega kmetovanja. Silicij ni esencialni element za rastline, vendar raziskave kažejo, da omili stres, povzročen z različnimi abiotskimi in biotskimi dejavniki. V današnjem času so rastline zaradi vpliva podnebnih sprememb izpostavljene različnim stresnim dejavnikom, večkrat tudi suši. Skrajne suše so bile v zadnjih desetletjih eden glavnih dejavnikov, ki so povzročili zmanjšanje pridelka gojenih rastlin. Hipoteza: Negativen vpliv sušnih razmer bo manjši pri rastlinah, tretiranih s silicijem. Razlike bodo prisotne na morfološkem, fiziološkem in biokemijskem nivoju ter elementni sestavi. Metode dela: Rastline izbrane vrste bomo izpostavili pomanjkanju dostopne vode ter s tem simulirali sušne razmere. Delu rastlin bomo dodajali silicij. Poskus bomo izvedli na hidroponski način. Tekom poskusa bomo spremljali rastne parametre in stanje rastlin z merjenjem fotokemične učinkovitosti fotosistema II. Po končanem poskusu bomo na svežem rastlinskem materialu izmerili optične lastnosti listov, na posušenem in zmletem rastlinskem materialu pa bomo določili vsebnost določenih elementov v listih (Si, P, S, Cl, K, Ca), vsebnost fotosinteznih pigmentov, prolina, elementov, ter druge fiziološke in morfološke in parametre. Cilj: Preučevali bomo vpliv dodanega silicija na izbrano vrsto rastlin in njegov morebiten omilitven učinek na sušni stres.

 

Vsebnost kovin v sedimentu, vodi in vodnih rastlinah v Velenjskem jezeru

Mentor: Prof. dr. Mateja Germ; somentorica Doc. dr. Aleksandra Golob (Biotehniška fakulteta, oddelek za biologijo, Katedra za ekologijo in varstvo okolja )
Kontakt: , 01 320 3334

Opis teme: Velenjsko jezero je nastalo je zaradi ugrezanja na območju izkopavanj lignita. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo močno onesnaženo s pepelno transportno vodo, in skoraj brez življenja, saj je bil pH okoli 12. Po uvedbi zaprtega krogotoka odpadnih vod iz termoelektrarn, je pH vrednost padla in v jezero so se zelo hitro naselili organizmi. V jezeru je tudi veliko hranil, kar omogoča bujno rast alg. Namen naloge: Ugotoviti, koliko so sedimenti, voda in vodni makrofiti, obremenjeni z kovinami kot posledica bremen iz preteklosti in tudi sedanje aktivnosti v okolici jezera. Hipoteze: Predvidevamo, da bo vsebnost nekaterih kovin večja od evropskega povprečja in da se bodo makrofiti, ki imajo različno rastno obliko, razlikovali v vsebnosti kovin. Metode: Na višku sezone bomo vzorčili sediment, vodo in makrofite na treh vzorčnih mestih na jezeru. Vzorce bomo pripravili za nadaljne analize kovin. Vzorčenje vode in makrofitov bo potekalo iz čolna. Izmerili bomo tudi glavne kemijske in fizikalne lastnosti vode ter vsebnost nitratov in fosfatov. Cilji: Ugotovili bomo, kakšen je vpliv aktivnost v pojezerju na vsebnost kovin v Velenjskem jezeru. Cilj je tudi ugotoviti, katere vrste makrofitov kopičijo kovine in kakšna je mobilnost kovin iz korenin v poganjke.

 

Vpliv koncentracij kovin v tleh na fiziologijo in transkriptom ranega mošnjaka (Noccaea praecox (Wulfen) F.K.Mey)

Mentor: doc. dr. Matevž Likar (Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, UL)
Kontakt: , +386 1 3203 418


Hiperakumulatorji so rastlinske vrste z majhno biomaso, ki v svoja nadzemna tkiva (največkrat liste) akumulirajo tudi do 1000-krat večje koncentracije (pol)kovin kot nehiperakumulatorji. Lahko (hiper)akumulirajo eno ali več (pol)kovin, zato predstavljajo “zeleno” rešitev kako na okolju prijazen način odstraniti prekomerne koncentracije kovin v tleh, ki so posledica predvsem človekovega delovanja. Mikrobi na in v rastlini ter njeni neposredni okolici tvorijo t.i. fitomikrobiom, ki med drugim pozitivno vpliva na rastlino v obliki povečane tolerance gostitelja na abiotski stres, izboljšan privzem hranil in zaščito pred patogeni. Raziskave kažejo, da se mikrobne združbe razlikujejo med hiperakumulatorji in nehiperakumulatorji na istem rastišču, prav tako pa se pojavljajo razlike znotraj iste hiperakumulacijske vrste, ki raste na s kovinami onesnaženem oz. neonesnaženem območju. Pestrost mikrobov se razlikuje glede na prostorski razdelek: večja je v rizosferi kot v koreninah in večja je v rizosferi kot v tleh, ki niso v neposrednem stiku s koreninami in njenimi eksudati. V raziskavi se bomo ukvarjali z znotrajvrstno primerjavo ranega mošnjaka (Noccaea peaecox) v Sloveniji, ki je hiperakumulator cinka in kadmija. Vrsta uspeva tako na s kovinami onesnaženih kot neonesnaženih tleh.

Namen naloge je preveriti razlike v fiziologiji, metabolizmu in ekspresiji genov med različnimi populacijami, ki uspevajo na s kovinami obremenjenih tleh (Žerjav) in neonesnaženih tleh (Banjška planota) ter ob njihovem prilagajanju na novo rastišče. V ta namen bomo izvedli kontroliran poskus, v katerem bomo semena iz neonesnaženega območja presadili v prst iz onesnaženega območja in obratno. Kontrolo bodo predstavljale rastline, posajene v prst primarnega rastišča.

Metode dela: kalitev in vzgoja rastlin, ekstrakcije in analize metabolitov za oceno fiziološkega stanja rastlin (npr. flavonoidi, fotosintetski pigmenti), analize kovin v tleh (rentgenska fluorescenca), ekstrakcija RNA iz listov, sekvenciranje in obdelava transkriptomov, statistične analize (diferencialna ekspresija genov, multivariatne metode).

 

Signalizacija kalcija v postoperativenm lečnem epitelu po aplikaciji TRPV4 agonista in antagonista

Mentor: doc.dr. Sofija Anđelić (Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana)
Kontakt: , 015221929

TRPV4 (transient receptor potential vanilloid 4) kanal je neselektiven kationski kanal z rahlo preferenco za Ca2+, ki je vključen v številne fiziološke funkcije, motnje in bolezni. Služi kot senzor mehanskega ali osmotskega signala v več tkiv, vključujoči oči (Phuong et al., 2017; Ryskamp et al., 2016). Modulacija TRPV4 kanalov v človeških očesnih tkivih v prihodnosti lahko postane pomembna veja v razvoju novih zdravil za različna očesna obolenja (Okada et al., 2016). V leči je TRPV4 aktivacija pomemben korak v odgovoru leče na hipoosmotski stres. TRPV4-posredovan vhod Ca2+, ki povzroča povečanje citoplazemskega Ca2+, je bil preučen v Fura-2 obarvanem, kultiviranem epitelu prašičje leče (Shahidullah et al., 2012). Naš cilj je proučiti funkcionalno prisotnost TRPV4 kanalov ter vlogo, ki jo TRPV4 igra pri Ca2+ signalizaciji v človeškem nativnem epitelu leče. TRPV4 do sedaj ni raziskan na človeških lečnih epitelnih celicah. Na Očesni kliniki, UKC v Ljubljani bomo uporabili postoperativne epitelije leče (Andjelic et al., 2010), ki imajo v primerjavi z lečnimi kulturami bolj ohranjene medcelične povezave. Primerjali bomo signalizacijo in omrežja za epitelije leče, pridobljene pri bolnikih z različnimi stopnjami in vrstami katarakte, po aplikaciji TRPV4 agonista GSK 101 in TRPV4 antagonista HC z uporabo Fura-2 barvila. Pokazali smo že, da so omrežja in Ca2+ signalizacija v postoperativnih kapsulah leče odvisna od stopnje razvoja katarakte oziroma sive mrene (Gosak et al., 2015).

Reference:

Andjelić S, Zupančič G, Perovšek D, Robič T, Hawlina M. Anterior lens capsule as a tool to study the physiology of human lens epithelial cells. Zdrav Vestn / Slovenian Medical Journal 2010;79:I-123–30.

Gosak M, Markovič R, Fajmut A, Marhl M, Hawlina M, Andjelić S. The Analysis of Intracellular and Intercellular Calcium Signaling in Human Anterior Lens Capsule Epithelial Cells with Regard to Different Types and Stages of the Cataract. PloS one. 2015;10(12):e0143781.

Okada Y, Shirai K, Miyajima M, Reinach PS, Yamanaka O, Sumioka T, et al. Loss of TRPV4 function suppresses inflammatory fibrosis induced by alkali-burning mouse corneas. PLoS One. 2016;11(12):1–17.

Phuong TTT, Redmon SN, Yarishkin O, Winter JM, Li DY, Križaj D. Calcium influx through TRPV4 channels modulates the adherens contacts between retinal microvascular endothelial cells. J Physiol. 2017;595(22):6869-6885. doi: 10.1113/JP275052.

Ryskamp DA, Frye AM, Phuong TT, Yarishkin O, Jo AO, Xu Y, Lakk M, Iuso A, Redmon SN, Ambati B, Hageman G, Prestwich GD,Torrejon KY, Križaj D. TRPV4 regulates calcium homeostasis, cytoskeletal remodeling, conventional outflow and intraocular pressure in the mammalian eye. Sci Rep. 2016;6:30583. doi: 10.1038/srep30583.

Shahidullah M, Mandal A, Delamere NA. TRPV4 in porcine lens epithelium regulates hemichannel-mediated ATP release and Na-K-ATPase activity. Am J Physiol Cell Physiol. 2012 Jun 15;302(12):C1751-61. doi: 10.1152/ajpcell.00010.2012.

 

Analiza humanih očesnih tkiv s pomočjo FTIR metode

Mentor: doc.dr. Sofija Anđelić (Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana)
Kontakt: , 015221929

Cilj analiz je preučiti informacije o kemični sestavi vzorcev humanih očesnih postoperativnih patoloških tkiv in zagotoviti njihov molekularno prstni odtis ter primerjati vzorce med sabo za boljše razumevanje očesnih bolezni. FTIR je vibracijska spektroskopska tehnika, ki je močno orodje za analizo celičnih komponent, kot so nukleinske kisline (Taillandier and Liquier, 1992), proteini (Surewicz and Mantsch, 1988) in membrane (Mantsch and McElhaney, 1991). Analiza spektralnih podatkov zagotavlja kvalitativne in kvantitativne informacije o komponenti celice na podlagi premikov vrhov, pasovne širine in intenzivnosti pasov. Dodelitev FTIR pasov celic in tkiv je prikazana v Malek et al., 2013. Na Očesni kliniki, UKC v Ljubljani pripravljmo postoperativna očesna tkiva, ki jih bomo posneli na sinhrotronu v Barceloni z FTIR mikrospektroskopijo. V okvirju tega projekta se bodo analizirala in primerjala tkiva pacienta: epiretinalna membrana (ERM), notranja omejevalna membrana (ILM) ter sprednja lečna kapsula z lečnimi epitelnimi celicami (LC). FTIR smo že uporabili za preučevanje človeškega lečnega epitela pri kortikalni in nukulearni katarakti (Kreuzer et al., 2020) in tudi za preučevanje učinka UV sevanja na makro-molekularno sestavo sprednje kapsule leče človeka (Lumi et al., 2021).

Reference:

Taillandier, E. & Liquier, J. Infrared spectroscopy of DNA. Methods Enzymol. 211, 307–335 (1992).

Surewicz, W. K. & Mantsch, H. H. New insight into protein secondary structure from resolution-enhanced infrared spectra. Biochim. Biophys. Acta Protein Struct. Mol. 952, 115–130 (1988).

Mantsch, H. H. & McElhaney, R. N. Phospholipid phase transitions in model and biological membranes as studied by infrared spectroscopy. Chem. Phys. Lipids 57, 213–226 (1991).

Malek, K.; Wood, B.R.; Bambery, K.R. FTIR Imaging of Tissues: Techniques and Methods of Analysis. In Optical Spectroscopy and Computational Methods in Biology and Medicine; Springer: Berlin/Heidelberg, Germany, 2014; pp. 419–473.

Kreuzer, M.; Dučić, T.; Hawlina, M.; Andjelic, S. Synchrotron based FTIR microspectroscopy of protein aggregation and lipids peroxidation changes in human cataractous lens epithelial cells. Sci. Rep. 2020, 10, 15489.

Lumi X, Dučić T, Kreuzer M, Hawlina M, Andjelic S. UV Effect on Human Anterior Lens Capsule Macro-Molecular Composition Studied by Synchrotron-Based FTIR Micro-Spectroscopy. Int. J. Mol. Sci. 2021, 16, 22(10):5249. doi: 10.3390/ijms22105249.

 

Na rekombinaciji temelječa umetna evolucija kvasovke Saccharomyces cerevisiae za termotoleranco

Mentor: prof. dr. Uroš Petrovič (BF, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Običajna kvasovka Saccharomyces cerevisiae je eden najpomembnejših organizmov za biotehnološke procese. Kandidat (m/ž) bo z metodo na rekombinaciji temelječe umetne evolucije pridobil seve, sposobne rasti pri višji temperaturah od izvornih laboratorijskih in industrijskih sevov. Pridobljene seve bo fenotipsko in genotipsko okarakteriziral.
Delo bo potekalo znotraj večjega, delno aplikativno usmerjenega projekta, v interdisciplinarni raziskovalni skupini. Kandidat bo pridobil izkušnje z uporabo modernih molekularnobioloških tehnik, vključno s CRISPR-Cas, kakor tudi z uporabo bolj tradicionalnih mikrobioloških in (tudi naprednih) genetskih metod.

 

Ogroženost in varstvo izbranih Natura 2000 vrst vlažnih travnikov porečja Nanoščice

Mentor: doc. dr. Valerija Zakšek (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 013203337

Porečje Nanoščice je območje v Pivški kotlini (zahodno od Postojne), kjer se razprostirajo močvirni travniki, grmišča in ostanki nižinskega poplavnega gozda, je tudi ohranitveno območje Natura 2000, ki je bilo opredeljeno za tri kvalifikacijske vrste ekstenzivnih vlažnih travnikov, dva metulja travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) in strašničinega mravljiščarja (Phengaris teleius) ter kosca (Crex crex). O razširjenosti in velikosti populacij travniškega postavneža na območju ni prav veliko znanega; medtem ko se strašničinega mravljiščarja na območju redno spremlja v okviru nacionalnega monitoringa metuljev (niz podatkov je zbran za 2010-2022), podatke o koscu pa redno zbirajo ornitologi. Naloga bi tako obsegala terensko delo za travniškega postavneža na območju z namenom ugotavljanja razširjenosti vrste (to bi bilo maja/junija 2023). Digitalizaciji in urejanju podatkov bo sledile prostorske analize (GIS & statistične analize) teh treh zavarovanih vrst, stanja in rabe kmetijskih površin na območju ter drugih dejavnikov. Glavni cilj naloge bodo skupne značilnosti in posebnosti posameznih vrst ter izpeljava naravovarstvenih izhodišč kako družno ohranjat tri zavarovane vrste in ekstenzivna vlažna travišča na območju in širše.

 

Ovipozicijske preference in značilnosti larvanega habitata travniškega postavneža v Slovenski Istri

Mentor: doc. dr. Valerija Zakšek (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo)
Kontakt: , 013203337

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je ogrožena vrsta dnevnega metulja, ki v Sloveniji poseljuje zelo različne tipe ekstenzivno rabljenih in naravnih travišč, populacije pa so morfološko in ekološko raznolike. Na območju Slovenske Istre travniški postavnež živi na suhih in polsuhih traviščih, značilnosti ovipozicijskega in larvalnega habitata teh populacij pa so slabo poznane. Samice odlagajo jajčeca v skupkih na spodnjo stran hranilnih rastlin, kasneje pa si gosenice naredijo svilnat zapredek okoli listov hranilne rastline. Cilj naloge je raziskati na katere vrste rastlin samice odlagajo jajčeca, katere so ovipozicijske preference in značilnosti larvanega habitata na ekstenzivnih suhih traviščih. Terensko delo bo zajemalo opazovanje ovipozicije, spremljanje larvalnega razvoja preko gnezd gosenic in beleženje mikrohabitatnih značilnosti. Analitski del bo vključeval identifikacijsko ovipozicijskih preferenc in značilnosti larvalnega habitata in primerjavo s pojavljanjem odraslih osebkov in ovrednotenje rezultatov za namen učinkovitejšega varstva te zavarovane vrste na Natura 2000 območju Slovenska Istra in širše.