Fotografija: Arhiv Postojnske jame
Postojnsko-Planinski jamski sistem nudi zavetje več kot 150 živalskim vrstam, vključno s človeško ribico, kot največjim jamskim četveronožcem na svetu. Poleg nenavadnega izgleda je ta jamska dvoživka posebej privlačna zaradi svojih nenavadnih lastnosti. Preživi lahko več let brez hranjenja, ob prenajedanju pa ne izkazuje znakov sladkorne bolezni. Živi lahko do 100 let, pri tem pa ne izkazuje izrazitih znakov staranja, saj ohranja sposobnost razmnoževanja tudi v svojih poznih osemdesetih letih. Kot veliko drugih repatih dvoživk ima tudi izredno sposobnost regeneracije okončin in organov.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame, je poudaril: »Večna mladost človeške ribice je tista, ki sili znanost v raziskovanje. Vedno pa je bila človeška ribica tudi simbol naše naravne dediščine.« Opozoril je tudi, da potrebuje človeška ribica čisto okolje, zato bodo v okviru projekta Protect Proteus javnost ozaveščali o posebnostih in pomenu človeške ribice ter o pomenu ohranjanja čistega okolja in pitne vode.
Fotografija: Arhiv Postojnske jame
Prof. dr. Rok Kostanjšek je o pomenu obstoja človeške ribice povedal: »Gozd je zdrav, če v njem lahko sočasno preživijo veliki plenilci, kot so medved, volk in ris sočasno. Njihova prisotnost posredno kaže, da je zanje dovolj hrane, kar pomeni, da so vzpostavljeni tudi nižji prehranski nivoji, ekosistem je uravnotežen, pretok snovi in energije v njem poteka nemoteno in prehranske verige in spleti so stabilni. Enako prisotnost človeške ribice, kot osrednjega plenilca podzemnih voda na Krasu odraža zdrav in stabilen ekosistem podzemnih voda, ki so hkrati glavni vir naše pitne vode. Dokler je v podzemnih vodah prisotna človeška ribica lahko zato sklepamo na relativno neonesnaženost njenega okolja. Ko je ne bo, bo verjetno že prepozno.«
Fotografija: Arhiv Postojnske jame
Izr. prof. dr. Lilijano Bizjak Mali, prav tako s Katedre za zoologijo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, pa je opozorila: »Z veliko strastjo, željo in prizadevnostjo kolegov v Postojnski jami smo raziskovali odlaganja jajčec, razvoj človeških ribic, pa regeneracijo, zdravljenje okužb, zaznali in opazovali smo izjemno zanimive vzorce pigmentiranosti kože vidne pod ultra-vijolično svetlobo , ki predstavljajo »prstni odtis« človeške ribice, in nenazadnje – bili smo priča kar 74 % reprodukcijski uspešnosti ob zadnjem leglu 2022.«
Fotografija: Arhiv Postojnske jame
Prof. dr. Rok Kostanjšek in izr. prof. dr. Lilijano Bizjak Mali sta opozorila tudi, da Postojnska jama z atraktivno poljudnoznanstveno komunikacijo o mladičih človeške ribice dviguje pomen znanstvenih ugotovitev o jamskem svetu in o ohranjanju okolja. Tudi zato se raziskovalke in raziskovalci podpirajo projektu Protect Proteus, ki je usmerjen v zbiranje sredstev za zagotavljanje optimalnih življenjskih pogojev za mladičke človeške ribice, za izobraževanje o njej ter za dolgoročno vlaganje v ohranjanje pitne vode in čistejše okolje na Krasu. Sredstva bodo zbirali s prodajo zapestnic, katerih kupnina bo nakazana v poseben sklad. Za projekt je mogoče nakazati tudi poljubne donacije, del denarja pa bodo pridobili tudi v partnerju s podjetji, s katerimi delijo enako trajnostno filozofijo. Več informacij o projektu na povezavi