V magistrski nalogi je Ester Premate postavila dve hipotezi. Prva hipoteza je bila, da se bodo sobivajoče vrste slepih postranic razlikovale v načinu prehranjevanja oziroma trofičnem nivoju, kar bi pričakovali na podlagi teorije o delitvi ekoloških niš. Ester Premate je pojasnila: »Hipotezo smo preverili z analizo stabilnih izotopov dušika; pri dušiku namreč prihaja do obogatitve s težkim izotopom ob »potovanju« navzgor po prehranjevalni verigi. Plenilci imajo na primer več težjega izotopa dušika, kot rastlinojedi.« Druga hipoteza je bila, da se način prehranjevanja zrcali v morfologiji grabilnih okončin. Ester je razložila: »Tu smo uporabili že prej omenjene podatke o razmerju stabilnih izotopov dušika in morfološke podatke, ki smo jih pridobili z merjenjem živali z uporabo lupe in računalniških programov.«

ester Premate osebni arhiv.png
Ester Premate (Osebni arhiv).

Rezultati so pokazali, da se sobivajoče vrste slepih postranic razlikujejo v tem, katere prehranske vire izkoriščajo in/ali v tem, na kakšen način se prehranjujejo – lahko so detritivori, plenilci, ali celo plenilci drugega reda. Poleg tega je ugotovila katere morfološke lastnosti se lahko uporabi za napoved prehranjevalnih strategij, s katerimi lahko zaobidemo zahtevne analize stabilnih izotopov in tako izvedemo obsežne študije tudi na starih vzorcih. Ester Premate je izpostavila: »Širše gledano lahko na podlagi naših rezultatov zaključimo, da je delitev trofičnih niš zagotovo eden izmed mehanizmov, ki omogoča uspešno sobivanje podzemnih vrst. To je navadno težko nedvomno pokazati in so primeri tovrstnih študij izjemno redki v svetovnem merilu. Nenazadnje pa smo ugotovili tudi, da so prehranjevalne verige v podzemlju Dinaridov lahko presenetljivo dolge in pestre, česar sicer ne bi pričakovali v s hranili revnih okoljih, kot je podzemlje.«

Vzorčenje slepih postranic v jami. Foto Uroš Kunaver.jpg
Vzorčenje slepih postranic v jami (Avtor fotografije: Uroš Kunaver).

Rezultati oziroma ugotovitve raziskave so predstavili na dveh konferencah, v znanstvenem članku, poljudnem članku in na dogodku Univerze v Ljubljani. Na konferenci v Franciji na 19th International Colloquium on Amphipoda, Dijon, 2019 so raziskavo predstavili v obliki plakata, ki je bil izbran za najboljši študentski plakat, na konferenci v Sloveniji pa v obliki predavanja na 2nd Dinaric Symposium on Subterranean Biology, Postojna, 2019. Znanstveni članek je bil objavljen v mednarodni znanstveni reviji Freshwater Biology:  Premate Ester, Borko Špela, Delić Teo, Malard Florian, Simon Laurent, Fišer Cene. (2021) Cave amphipods reveal co-variation between morphology and trophic niche in a low-productivity environment. Freshwater Biology, 66(10): 1876-1888, poljudni članek pa v reviji Trdoživ, biltenu slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave: Premate Ester (2022) Prvi vpogled v prehranjevalne splete dinarskega podzemlja. Trdoživ 11(1): 34-36. Na dogodku »M-oder maraton«, kjer so predstavitve Prešernovih nagrajencev Univerze v Ljubljani, je bila raziskava predstavljena v obliki predavanja, z naslovom Raziskovanje prehranjevalnih spletov v ekstremnih okoljih: primer podzemnih rakov na območju Dinaridov.

Raziskava, ki je bila opravljena v okviru magistrske naloge, je temeljna in nima direktnega vpliva na gospodarstvo. Z ugotovitvami pa ponuja razumevanje ekoloških procesov v podzemlju in načrtovanje posegov, ki lahko vplivajo na ta občutljiva okolja. Ester Premate je pojasnila: »V raziskavi smo dobili prve podatke o podzemnih prehranjevalnih verigah na območju Dinaridov. Vemo, da je poznavanje prehranjevalnih spletov neposredno povezano s poznavanjem kroženja snovi in energije v ekosistemih, kar pa lahko, kadar gre za vodna okolja, zadeva tudi nas same.«

Primerjava dveh vrst slepih postranic.jpg
Primerjava dveh vrst slepih postranic: ena se prehranjuje kot detritivor, druga kot plenilec. Puščica označuje okončine, ki jih uporabljajo za grabljenje hrane in se med detritivori in plenilci razlikujejo v velikosti glede na preostali del telesa. (Avtor fotografije: Teo Delić)