V letu 2022 je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani študij zaključilo kar 375 diplomantov in diplomantk 1. stopnje

10.02.2023

V letu 2022 je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani študij zaključilo kar 375 diplomantov in diplomantk 1. stopnje

V sredo, 1. februarja in v četrtek, 2. februarja 2023 so v Dvorani prof. dr. Janeza Hribarja na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani potekale slavnostne podelitve diplomskih listin študentom in študentkam 1. stopnje. V preteklem letu 2022 je prvostopenjske študijske programe na naši fakulteti uspešno zaključilo kar 375 diplomantov in diplomantk, na 13 različnih študijskih programih, ki jih izvajamo na Biotehniški fakulteti. Od tega jih je 302 diplomiralo na univerzitetnih študijskih programih in 73 na visokošolskih strokovnih študijskih programih. Podelitve so potekale v štirih delih, najprej smo v sredo ob 14. uri podelili diplomske listine študentom Oddelka za agronomijo in Oddelka za krajinsko arhitekturo, nato pa isti dan ob 16. uri še študentom Oddelka za biologijo in Študija biotehnologije. V četrtek so ob 14. uri svoje listine prejeli študenti Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Oddelka za lesarstvo in Oddelka za zootehniko, v drugem delu ob 16. uri pa še študenti Oddelka za mikrobiologijo in Oddelka za živilstvo.

FotoSpomini (Boris Gumilar)

Diplomante in diplomantke ter njihove najbližje je najprej pozdravila dr. Karla Šturm, vodja službe za študijske zadeve in mednarodno sodelovanje, ki je vsem čestitala ob tej slavnostni priložnosti in predstavila protokol dogodka. Izpostavila je, kako hitro je minilo teh nekaj let, od vpisa študentov do današnjega dne, ko bodo v svoje roke že prejeli diplomske listine.

FotoSpomini (Boris Gumilar)

Zbrane je najprej pozdravila dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Marina Pintar ter izpostavila pomen znanj, ki jih diplomanti in diplomantke pridobijo na naši fakulteti: »Okolje in družba postavljata pred nas vse vedno nove izzive, ki so vse bolj kompleksni in vse bolj medsebojno prepleteni. Od podnebnih sprememb, zahteve po trajnostni rabi naravnih virov in po ohranjanju biodiverzitete, potrebe po zmanjševanju onesnaževanja okolja do globalno pomembnih ekonomskih kriz in drugih izzivov. Vse znanosti ali stroke so pri reševanju teh izzivov pomembne. Vsaka lahko prispeva pomemben kamenček, ki pripomore k napredku ali kar je morda še pomembnejše, preživetju človeštva. Verjamemo, da boste z znanjem, ki ste ga pridobili na BF, in ga boste nekateri v nadaljnjem študiju še nadgradili, ter s svojo mladostno zagnanostjo, lahko pripomogli k reševanju izzivov na področju ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja ter tudi širše.« Izpostavila je tudi pomen povezovanja in sodelovanja s kolegi iz drugih strok za zmožnost reševanja kompleksnejših izzivov, ki nam jih prinaša današnji svet ter vseživljenjskega učenja. Zaključila je z besedami: »Nekateri boste z nami ostali še naprej, drugi nas boste zaposlili – bodisi začeli svojo poklicno kariero, ali pa nadaljevali študij na kakšni drugi fakulteti ali morda celo v tujini. A na svoji novi poti nikar ne pozabite ustanove, kjer ste pridobivali znanje in kompetence zadnjih nekaj let. Na Biotehniški fakulteti ste vedno dobrodošli! Želim vam, da do sedaj pridobljeno znanje nadgrajujete s širino in s sposobnostjo kritičnega razmišljanje, ki jo smelo uporabljajte v vseh življenjskih situacijah.«

FotoSpomini (Boris Gumilar)

Sledile so podelitve diplomskih listin po posameznih študijskih programih. Skupno število diplomantov oziroma diplomantk po posameznih univerzitetnih študijskih programih je bilo sledeče:

54 na programu Biologija,
43 na programu Biotehnologija,
10 na programu Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri,
49 na programu Kmetijstvo – agronomija,
22 na programu Kmetijstvo – zootehnika,
14 na programu Krajinska arhitektura,
11 na programu Lesarstvo,
40 na programu Mikrobiologija in
59 na programu Živilstvo in prehrana.

Na visokošolskih strokovnih programih pa je študij uspešno zaključilo

19 diplomantov oziroma diplomantk na študiju Gozdarstva,
22 na študiju Kmetijstvo – agronomija in hortikultura,
18 na študiju Kmetijstvo – živinoreja ter
14 na študiju Lesarsko inženirstvo.

FotoSpomini (Boris Gumilar)

Zbrane je na koncu uradnega dela nagovorila še prodekanja za študijsko dejavnost, prof. dr. Jasna Dolenc Koce, ki je izpostavila pomen tem, ki jih pokriva Biotehniška fakulteta s svojim delovanjem na področju bioloških, biotehniških ved in krajinske arhitekture: »Poznavanje bioloških zakonitosti, razumevanje razmerij med okoljem in družbo, varovanja okolja in krajine, varstvo naravne dediščine, sonaravna in trajnostna raba naravnih virov, pridelava in predelava kakovostne hrane ter razvoj sodobnih tehnologij predstavljajo interes za vaše poklicno delovanje. Vse to so teme, ki imajo v današnjem času velik družbeni pomen, žal predvsem zaradi negativnih posledic človekovih aktivnosti, ki slabijo dediščino planeta. Zato je dolgoročni cilj trajnostno krožno biogospodarstvo v biotsko raznovrstnem okolju, ki podpira zdrave in uspešne organizme v vitalnih ekosistemih. In diplomanti Biotehniške fakultete, ste prvi v vrsti, ki lahko to poklicno in zasebno udejanjate!« Diplomantke in diplomante je na koncu pospremila še z besedami, da ostanejo povezani z svojo matično fakulteto tudi v bodoče in se pridružijo klubu alumnov BF ter: »Ob prejemu te svečane listine vam želim, da ostanete radovedni, pošteni, kritični, širokega srca in da s ponosom ter odgovornostjo predstavljate Biotehniško fakulteto in Univerzo v Ljubljani na svoji nadaljnji poti!«

FotoSpomini (Boris Gumilar)

Diplomantke in diplomante ter ostale goste je z glasbenim programom navdušila citrarka Tanja Lončar, sicer tudi alumna Biotehniške fakultete, diplomantka programa Biologije ter magistrica programa Molekulske in funkcionalne biologije.

Krajinska arhitektura