dekanja

Zbrane je najprej pozdravila prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Čestitala jim je za njihove dosežke, ki so jih pripeljali do te svečane nagrade, hkrati pa se ob tej priložnosti zahvalila tudi njihovim mentoricam in mentorjem, brez katerih študentke in študenti vsekakor ne bi dosegli tega, kar so. Ob tem je poudarila, da se »naša družba sooča z vedno več zelo kompleksnimi izzivi, ki so v fokusu raziskav in delovanja tudi ali predvsem raziskovalcev Biotehniške fakultete. Med temi izzivi so podnebne spremembe, izziv pridelave kakovostne in zdrave hrane ob hkratnem varovanju naravnih virov in biodiverzitete, varovanje ekosistemov in biodiverzitete zaradi drugih človekovih aktivnosti v prostoru, pandemične bolezni, varovanje narave, naravnih virov in okolja, ter tudi kulturne dediščine, krožno biogospodarstvo, itd. Mnoge od teh izzivov ste v svojih delih neposredno ali posredno in vsaj delno naslavljali tudi vi.« Poudarila je tudi pomen interdisciplinarnosti raziskav in sodelovanja s kolegi iz drugih strok, ki je in bo vedno bolj ključno za doseganje družbeno pomembnih učinkov. Ob koncu je še dejala: »Kompleksnih izzivov v družbi ne bo nikoli zmanjkalo, a navdaja nas s ponosom, ker boste vi, ki ste že v času študija dokazali, da razumete zakonitosti raziskovalnega dela, lahko na področju svojega poklicnega in zasebnega delovanja sodelovali pri razreševanju le-teh v prihodnje. Bodite ponosni ambasadorji Biotehniške fakultete!« 

jasna dk

Za tem je prodekanja Biotehniške fakultete za študijsko dejavnost prof. dr. Jasna Dolenc Koce predstavila potek izbora nagrajenih študentskih del. Povedala je, da »Biotehniška fakulteta s podeljevanjem Prešernovih nagrad študentom spodbuja znanstveno-raziskovalno in umetniško dejavnost študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje. Za Prešernovo nagrado fakultete se lahko potegujejo diplomska, magistrska in raziskovalna dela, ki so bila izdelana v preteklem študijskem letu in izrazito presegajo redne študijske zahteve. Prešernove nagrade fakultete se podeljujejo skladno s Pravili o podeljevanju Prešernovih nagrad. Senat Biotehniške fakultete je na predlog Komisije za študij 1. in 2. stopnje na svoji 3. redni seji dne 28. novembra 2022 potrdil 9 del za fakultetne Prešernove nagrade. Nagrajeni sta tudi 2 deli, ki ju je fakulteta predlagala v izbor za Univerzitetne Prešernove nagrade, a nista bili nagrajeni

Sledila je predstavitev nagrajenih del in podelitev Prešernovih nagrad s strani dekanje prof. dr. Marine Pintar. 

n1-anze lovse

Na študiju Biotehnologije je nagrado prejel Anže Lovše, mag. biotehnol., za svoje magistrsko delo z naslovom »Analiza transkriptomskih podatkov in prikaz dinamike prepisovanja genov ob sprožitvi litičnega cikla bakteriofaga GIL01 v bakteriji Bacillus thuringiensis«. Delo je opravljal pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Butale in somentorstvom dr. Janeza Kokošarja. V predstavitvi nagrajenca in njegovega dela je mentor poudaril, da je »Anže pokazal odlično znanje statistike in bioinformatike. V okviru svoje magistrske naloge razvil svoj bioinformatski cevovod, ki je danes tudi deponiran in prosto dostopen na spletu. Iz rezultatov naloge je kot prvi soavtor objavil tudi znanstveni članek v prestižni reviji Communications Biology – Nature

n2 - kristina ocvirk

Na Oddelku za agronomijo je nagrado prejela Kristina Ocvirk, mag. inž. agr., za svoje magistrsko delo z naslovom »Sestava talne mikrobne združbe v odvisnosti od velikosti strukturnih agregatov in obdelave tal«. Delo je opravljala pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjetke Suhadolc, ki je v predstavitvi o nagrajenki in njenemu dela dejala, da je »Kristina preučevala tematiko, ki je trenutno zelo aktualna v evropskem raziskovalnem prostoru, rezultati njenega dela pa imajo neposredno uporabno vrednost za poznavanje mikroorganizmov v kmetijstvu. Znanstveni članek je v pripravi.«

n3-glorija krapez

Na Oddelku za biologijo je nagrado prejela Gloria Krapež, mag. mol. funkc. biol., za svoje magistrsko delo z naslovom »Učinek antagonista kemokinskega receptorja CXCR4 na viabilnost in invazijo celic glioblastoma v organoidih«. Delo je opravljala pod mentorstvom doc. dr. Barbare Breznik in somentorstvom asist. dr. Metke Novak. Predstavitev nagrajenke in njenega dela je izvedla somentorica, ki je poudarila, da je »Gloria je pokazala veliko predanost za raziskovalno delo. Proučevala je možnost personaliziranega načina zdravljenja, ki se že uporablja pri zdravljenju krvnih rakov, ne pa tudi pri glioblastomu. Rezultati njenega dela tako predstavljajo nov mejnik v zdravljenju te najbolj invazivne oblike raka

n4-sasa sercar

Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire je nagrado prejela Saša Šercer, dipl. inž. gozd. (UN), za svoje diplomsko delo z naslovom »Morfološke značilnosti izbranih hudourniških pritokov Čabranke in Kolpe«. Delo je opravljala pod mentorstvom izr. prof. dr. Milana Kobala. Predstavitev nagrajenke in njenega dela je prebral član komisije doc. dr. Matija Klopčič, ki je izpostavil da: »nagrajeno diplomsko delo Saše Šercer predstavlja pomembno delo za oblikovanje izhodišč za gospodarjenje z vodami na našem področju.« Nagrajenka je edina, katere diplomsko delo je bilo kot izjemno kvalitetno prepoznano že ob zaključku 1. stopnje študija.« 

n5-tadej kozar

Na Oddelku za krajinsko arhitekturo je nagrado prejel Tadej Kozar, mag. inž. kraj. arhit., za svoje magistrsko delo z naslovom »Predlog rekonstrukcije baročnega parka v Črncih«. Delo je opravljal pod mentorstvom prof. dr. Ane Kučan. Mentorica je v predstavitvi izpostavila, da je »Tadej izkazal zelo zrel pristop pri kompleksni obravnavi kulturne dediščine. S svojim dodelanim pristopom je pokazal, da je možno ta zgodovinski park, ki predstavlja enega prvih baročnih parkov v Sloveniji, celostno rekonstruirati

n6-luka kramaric

Na Oddelku za lesarstvo je nagrado prejel Luka Kramarič, mag. inž. lesarstva za svoje magistrsko delo z naslovom »Funkcionalnost dodatka celuloznih nanodelcev v ivernih ploščah«. Delo je opravljal pod mentorstvom prof. dr. Sergeja Medveda in somentorstvom izr. prof. dr. Ide Poljanšek. Pomembne poudarke iz nagrajenega dela je predstavil mentor, ki je poudaril, »inovativost in samostojnost študenta ob pripravi dela, ki pomembno prispeva k razumevanju vloge celuloznih nanodelcev pri lepljenju ivernih plošč. Dokazal je, da le ti doprinesejo k boljši vezavi ivernih plošč, bodisi kot dodatek ali vezivo, ker predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave na tem področju.«

n7-tamara ferme

Na Oddelku za zootehniko je nagrado prejela Tamara Ferme, mag. inž. zoot., za svoje magistrsko delo z naslovom »Ocene genetskih razdalj in koeficienta inbridinga za izbrane ameriške quarter konje iz rodovniške knjige v Sloveniji«. Delo je opravljala pod mentorstvom prof. dr. Petra Dovča in somentorstvom doc. dr. Minje Zorc. Ključne ugotovitve nagrajenke v magistrskem delu je predstavil  mentor izpostavil, da je »Tamara v svojem delu nazorno pokazala, kako pomembno je kakovostno vodenje rodovniških knjig za poznavanje genetskih razdalj in koeficienta sorodnosti pri tej najbolj razširjeni in najbolj popularni pasmi konj v Ameriki, ki postaja vedno bolj priljubljena tudi pri nas

n8-marija trifunovska

Na Oddelku za živilstvo je nagrado prejela Marija Trifunovska, mag. inž. živil., za svoje magistrsko delo z naslovom »Ultrasound-assisted extraction of bioactive compounds from algae Pelvetia canaliculata from the Atlantic Ocean into sunflower oil«, v prevodu »Ultrazvočna ekstrakcija bioaktivnih snovi iz alg vrste Pelvetia canaliculata iz Atlantskega oceana v sončnično olju«, ki ga je pripravila pod somentorstvom prof. dr. Suzane Ferreira-Dias in strokovnim mentorstvom prof. dr. Rajka Vidriha. V svoji predstavitvi je mentor izpostavil nagrajenko kot izjemno študentko in poudaril, da je »Marija s svojim raziskovalnim delom optimizirala parametre procesa ultrazvočne ekstrakcije antioksidativnih snovi ter dokazala, da bi se ti dodatki iz alg lahko uporabljali v živilski industriji sončničnih olj ter so potencialno zanimivi tudi za prehrano ljudi.« 

n9-ziva potocnik

Na Oddelku za mikrobiologijo pa je nagrado prejela Živa Potočnik, mag. mikrobiol., za svoje magistrsko delo z naslovom »Sestava talnih mikrobnih združb po žetvi soje v odvisnosti od gnojenja in obdelave tal v dolgotrajnem poljskem poskusu«. Delo je opravljala pod mentorstvom izr. prof. dr. Marjetke Suhadolc. Mentorica je poudarila, »da delo nagrajenke pomembno prispeva k obstoječemu znanju na področju sekvestracije ogljika zlasti v globljih plasteh tal. Optimizirala je tudi metodo za izolacijo celokupne DNA talnih mikroorganizmov. Izsledke njene raziskave so objavili v znanstveni reviji Applied Soil Ecology.«

Fakultetni Prešernovi nagradi sta prejeli še študentki, katerih magistrski deli sta bili predlagani za Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani, vendar nista bili izbrani.

n10-petra stolfa

Z Oddelka za agronomijo je tako nagrado prejela Petra Štolfa, mag. inž. hort., za svoje magistrsko delo z naslovom »Fiziološki in biokemični odziv rastlin in plodov cepljenih sadik paprike (Capsicum anuum L. var. grossum) na slanostni stres«. Delo je opravljala pod mentorstvom prof. dr. Nine Kacjan Maršić in somentorstvom prof. dr. Dominika Vodnika. V predstavitiv nagrajenke je mentorica poudarila, da je »Petra opravila zelo obsežno in dolgotrajno raziskovalno delo, v katerem je obravnavalaaktualno problematikopovečevanja slanosti v tleh rastlinjakov pri pridelovanju plodovk v. Petra je sodelovala tudi pri pripravi znanstvenega dela v reviji Plants, ki je uvrščena v prvi kvartili revij s področja rastlinskih znanosti.«

n11-varineja drasler

Z Oddelka za živilstvo pa je nagrado prejela še Varineja Drašler, mag. inž. prehrane, za svoje magistrsko delo z naslovom »Sprememba prehranjevalnih navad pri študentih in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani med pandemijo covida-19 ter njihov odnos do študija na daljavo«. Delo je opravljala pod mentorstvom prof. dr. Blaža Cigića in somentorstvom izr. prof. dr. Mojce Korošec. V predstavitvi je mentor izpostavil, da je »Varineja opravila zelo obsežno spletno raziskavo, v katero je bilo vključenih preko 1300 anketirancev. Njeni izsledki bodo v pomoč pri ugotavljanju dolgoročnih posledic epidemije covida-19 na prehranske navade in potek študija. Iz rezultatov njenega dela je kot prva avtorica objavila tudi znanstveni članek v reviji Sustainability.« 

govorka Marija

Na koncu se je v imenu vseh nagrajenk in nagrajencev kot slavnostna govorka zahvalila Marija Trifunovska, ki je kot državljanka Severne Makedonije prišla študirat v Slovenijo na magistrski študij. Med svojim govorom je še enkrat čestitala vsem sonagrajencem in vsem tistim, brez katerih ne bi dosegli tega, kar so. Pri tem je še posebej pohvalila vse pedagoške in strokovne delavce na fakulteti, še posebej zaposlene v študentskem referatu, ter kolegialnost sošolcev. »Prejeta nagrada ni le rezultat naše zaključne naloge, pač pa vseh let dela in pridobivanja znanja na Biotehniški fakulteti.« Med svojim govorom je citirala znan rek: »Nihče ni rekel, da bo enostavno, ampak se bo na koncu definitivno izplačalo.« Dejala je tudi, da čeprav se njena pot nadaljuje na Madeiri, majhnem otočku sredi Atlantika, bosta imeli Biotehniška fakulteta in Ljubljana v njenem srcu vedno posebno mesto in se bo vedno rada vračala nazaj 'domov'. Za konec pa je izpostavila še en znan rek »Nikoli ne dvomite, da lahko majhne skupine državljanov spreminjajo svet – pravzaprav so ravno ti tisti, ki so vedno spreminjali svet!«.

Prireditev je povezoval Matija Terglav, za glasbeni program pa je poskrbel Duo Bariton, ki ga sestavljata baritonist in trobentač Peter Grdadolnik in kitarist Mario Kutjak.