Zakaj letos ne smete zamuditi okrogle mize BFestivala?
Ko govorimo o ohranjanju biotske raznovrstnosti, ne govorimo več o prihodnosti, temveč o odločitvah tukaj in zdaj. Prav zato bo okrogla miza na letošnjem Zunanja povezava na BFestivalu 2026 Odpira se v novem oknu prostor, kjer se bodo srečali znanost, praksa in odločevalci – ljudje, ki biotsko raznovrstnost ne le preučujejo, temveč jo vsak dan tudi sooblikujejo.
Zunanja povezava na PRIJAVA na BFestival do 10.2. Odpira se v novem oknu
Povezava na dokument PROGRAM BFestival_2026.pdf Odpira se v novem oknu
Po vsebinskih sklopih predavanj, se bodo na enem odru se bodo zbrali vrhunski strokovnjaki z različnih področij – od državne uprave in akademske sfere do terenskega dela v naravi. Vsak s svojo perspektivo, vsak s konkretnimi izkušnjami in vsak z odgovorom na vprašanje: kako lahko znanost dejansko prispeva k ohranjanju življenja v vsej njegovi raznolikosti?
Od politike do prakse: kdo vse prihaja na okroglo mizo?
Dr. Katarina Groznik Zeiler
Generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor že več kot dve desetletji deluje na področju ohranjanja narave. Njena pot od gozdarstva in raziskovalnega dela na Biotehniški fakulteti do najvišjih ravni odločanja v državni upravi ji omogoča edinstven vpogled v to, kako znanstvena spoznanja prehajajo v konkretne politike in ukrepe. Na okrogli mizi bo osvetlila, kakšno vlogo ima znanost pri oblikovanju sistemskih rešitev za varstvo narave.
Franc Janžekovič
Zoolog in profesor z Univerze v Mariboru se raziskovalno posveča biodiverziteti z natančnostjo številk in podatkov. Njegovo delo na področju morfometrije malih sesalcev in ptic ter statistične analize biodiverzitetnih vzorcev razkriva, kako lahko s pravilno interpretacijo podatkov razumemo spremembe v naravi – in jih tudi pravočasno zaznamo.
Klemen Eler
Agroekolog in botanik, ki gleda na biodiverziteto skozi prizmo celotnih ekosistemov. Od rastlin in združb do kroženja ogljika, produktivnosti in odpornosti sistemov – njegovo raziskovalno delo razkriva, kako globoko so naravni procesi prepleteni s človekovimi posegi. Poseben poudarek namenja biodiverziteti, povezani s kmetijstvom, kjer se stikajo ekologija, tehnologija in družbeni izzivi sodobnega sveta.
Anja Bolčina
Terenska biologinja, ki znanost živi na terenu. Kot sodelavka Kozjanskega regijskega parka je aktivno vključena v projekte ohranjanja dvoživk in mokrišč, med drugim v podporno vzrejo velikega pupka v okviru projekta LIFE Amphicon. Njeno delo dokazuje, da so znanstvena spoznanja najbolj dragocena takrat, ko se prevedejo v konkretne ukrepe v naravi – in ko jih znamo približati tudi širši javnosti.
Zakaj priti?
Okrogla miza BFestivala ne bo le razprava, temveč srečanje različnih pogledov, ki skupaj sestavljajo celotno sliko o izzivih in priložnostih ohranjanja biotske raznovrstnosti. Če vas zanima, kako znanost vpliva na odločitve, kako se podatki spreminjajo v ukrepe in kako lahko vsak od nas prispeva k ohranjanju narave, potem je ta pogovor namenjen prav vam.
BFestival 2026 bo znova dokazal, da ima znanost moč – še posebej takrat, ko jo znamo slišati, razumeti in uporabiti.
