Znanstveno srečanje GOZD in LES: Gozdovi prihodnosti se je po uvodnih nagovorih nadaljevalo z izbranimi predavanji.
V prvem predavanju je dr. Janez Kermavnar z Gozdarskega inštituta Slovenije predstavil analizo potencialnih vplivov podnebnih sprememb na razširjenost gozdnih rastlinskih vrst v Evropi na osnovi bioklimatskih modelov.
Sledila je predstavitev mlade raziskovalke Daše Krapež Tomec, s Katedre za lepljenje, lesne kompozite, obdelavo površin in konstruiranje Oddelka za lesarstvo, ki je predstavila uporaba lesa v materialih za 3D-tisk.
V tretjem predavanju je Zala Uhan, raziskovalka s Katedre za gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, predstavila vključenost ciljev trajnostnega razvoja v pedagoškem in raziskovalnem delu na primeru gozdarstva in lesarstva v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.
V zadnjem predavanju pa je dr. Urša Vilhar, z Gozdarskega inštituta Slovenije, predstavila vpliv velikopovršinskih motenj gozdov na kroženje vode v kraških vodonosnikih. Panel je povezovala dr. Jožica Gričar, z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po odmoru je sledila predstavitev plakatov in izbranih projektov, ki potekajo na partnerskih institucijah v povezavi z gozdovi prihodnosti. Panel je povezoval prof. dr. Marko Petrič, ki je povedal: »Gozdovi prihodnosti bodo s spremenjenimi pogoji nedvomno vplivali na les, njegovo sestavo in predelavo. Povezovanja znanja v tako tesno povezani verigi kot je gozdno—lesna veriga je pomembno za uspešno delovanje vseh členov.« Z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so v panelnem delu sodelovali prof. dr. Primož Oven, s Katedre za kemijo lesa in drugih lignoceluloznih materialov Oddelka za lesarstvo s plakatoma z naslovom »Stranske verige vrednosti v gozdno lesnem sektorju in Koncept biogospodarstva – Slovenija. Manj vredna drevesna biomasa kot surovina za pridobivanje rastlinskih polifenolov«. Jaka Levanič je predstavil projekt REWINNUSE, v okviru katerega raziskuje uporabo odsluženega lesa in smrekovini alternativnih lesnih vrst za razvoj popolnoma razstavljivih lesenih oken. Izr. prof. dr. Špela Pezdevšek Malovrh, s Katedre za gozdno tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, je predstavila plakat z naslovom »Stanje na področju poslovnega povezovanja zasebnih lastnikov gozdov«.
Znanstveno srečanje GOZD in LES 2023: Gozdovi prihodnosti se je zaključilo z diskusijo, v kateri so razpravljavci ugotavljali, da se v gozdovih zaradi podnebnih sprememb spreminjajo trendi v dinamičnem ravnovesju v gozdnih ekosistemih. Gozdovi so tako podvrženi številnim ujmam, spreminja se obnova, združbe vseh organizmov v gozdu in struktura gozdov. Vedno pogosteje so prisotne tudi tujerodne invazivne vrste. Omenjene spremembe pa vplivajo tudi na les in na njegovo rabo. Dodatne spremembe, ki nedvomno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi, so tudi spremenjena demografska slika lastnikov gozdov, nove tehnike sečnje in spravila lesa ter nove skupine deležnikov, ki želijo vplivati na gospodarjenje z gozdom. Tako podnebne kot socio-demografske spremembe pa od raziskovalcev zahtevajo, da v svoje raziskave vključujejo nove elemente in neznanke.
Organizatorji srečanje GOZD in LES 2023 so bili v sodelovanju s IV. razredom za naravoslovne vede in Svetom za varovanje okolja Slovenske akademije znanosti in umetnosti Programska skupina Gozdna biologija, ekologija in tehnologija, prof. dr. Hojka Kraigher; Programska skupina Les in lignocelulozni kompoziti, prof. dr. Miha Humar; Programska skupina Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo, dr. Jožica Gričar. Znanstveno srečanje je finančno podpirl projekt LIFE SySTEMiC, sofinanciran s strani programa LIFE, MNVP, MKGP in GIS.