Cilj projekta DuraSoft je izboljšanje trajnosti tradicionalnih lesenih struktur v socialno-ekološko občutljivih okoljih ter hkrati z novimi tehnologijami zaščite izboljšati okoljski vtis ter ekonomiko rabe le-teh tehnologij. (Fotografija: Fabio Gomboc)
V okviru projekta DuraSoft, »Inovativne tehnologije za izboljšanje trajnosti tradicionalnih lesenih struktur v socialno-ekološko občutljivih okoljih«, so raziskovalci Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za merjenje vpliva okolja na les oziroma lesene strukture postavili testne klopce v ekološko občutljiva in hkrati klimatsko zelo različna okolja. Klopce so postavili na različne lokacije po Sloveniji, na Veliko Planino, Bilje, Ljubljano, Sečo, Pesnico, Jamlje (Italija), ker so želeli zajeti vpliv različnih klimatskih pogojev na življenjsko dobo lesa.
Fotografija: Fabio Gomboc
Vse modelne klopi so enake in so opremljene s senzorji za merjenje vlažnosti lesa. Vsaka klop je sestavljena iz petih različnih materialov avtohtonega lesa iglavcev in sicer lesa smreke, rdečega bora, macesna, termično modificirane smreke in z biocidnim sredstvom (Silvanolin) zaščiten les smreke. S senzorji, ki so postavljeni na izbrane materiale, smo merili vlažnost posameznih materialov, kajti ravno vlažnost je ključni dejavnik, ki določa življenjsko dobo lesa. Doc. dr. Boštjan Lesar je predstavil rezultate osemnajstmesečnih meritev: »Les iglavcev je neodporen proti razkroju na vseh lokacijah. Preizkušene tehnike zaščite in modifikacije so primerne tudi za les iglavcev. Razvite tehnike zaščite in modifikacije sta ekonomsko in okoljsko bolj ugodni kot raba tropskih lesnih vrst.«
Dr. Davide Tagliapietra iz CNR-ISMAR (Italija) je predstavil rezultate testiranja odpornosti lesa in različnih postopkov njegove zaščite v morski vodi: »Izkazalo se je, da je ves nezaščiten les propadel v enem letu izpostavitve v morski vodi, tako na testnem polju v Benetkah kot Luki Koper. Vendar pa če les zaščitimo z sredstvi na bakrovi osnovi v letu in pol ne najdemo znakov razkroja.«
Prof. dr. Annamaria Volpi Ghirardini ( Università Ca' Foscari Venezia) pa je predstavila rezultate ocene ekotoksikoloških vplivov zaščitenega lesa na različnih stopnjah biološke kompleksnosti: »S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da je raba z biocidi zaščitenega lesa v morskem okolju zelo zahtevna in zahteva drugače pristope, kot zaščita lesa v kopenskih ekosistemih.«
Fotografija: Fabio Gomboc
Prof. dr. Miha Humar je pojasnil, da je v okviru projekta potekalo tudi intenzivno izobraževanje lastnikov lesenih objektov na izbranih ekološko občutljivih območjih: »S tem smo želeli dvigniti zavest o pomenu izbire tehnologije za zaščito lesa oziroma njenem vplivu na okolje. Lastniki so pokazali visoko stopnjo interesa za okolju bolj prijazne tehnologije.« V sodelovanju s Primorsko gospodarsko zbornico in podjetjem Silvaprodukt so bile izvedene štiri delavnice po Sloveniji.
Več informacij o dogodku v programu zaključnega dogodka projekta DuraSoft na povezavi.