Lesarstvo

Sodelujoče RO

• Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 
• Zavod Lesarski grozd 
• Lesarska šola Maribor

Vsebinski opis projekta

Slovenija je med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Les je zato naša domača strateška surovina in ima pred ostalimi materiali številne prednosti kar je lahko dobra osnova za dolgoročen razvoj Slovenije. Čeprav letno v Sloveniji priraste 4 m3 lesa na prebivalca, ga za predelavo v proizvode porabimo le okoli 0,5 m3. Vzrokov za to je več. Med njimi lahko najdemo predvsem prekinjeno gozdno lesno verigo, (velik) izvoz hlodovine, propad velikih lesnih podjetij z velikimi predelovalnimi kapacitetami predvsem zaradi nizke dodane vrednosti v njihovih proizvodih, ki ne omogočajo vlaganja v razvoj in tehnologijo. Pomemben razlog je tudi neustreznost in pomanjkanje kadra z ustreznimi, sodobnimi kompetencami in znanjem. S povečevanjem uporabe lesa v gradnji ter opremljanjem objektov in interierjev, kot tudi intenzivnim nadomeščanjem umetnih materialov z lesom in naravnimi lignoceluloznimi materiali v vseh segmentih življenja se povečuje obseg predelave in obdelave lesa, pri čemer proizvajamo tudi izdelke z visoko dodano vrednostjo. Lesna panoga se torej krepi in raste v vseh pogledih, zato se povečuje tudi potreba po kadrih (za 23% v zadnjih dveh letih). Hkrati pa se dogaja tudi revitalizacija lesne industrije, ki temelji predvsem na uvajanju sodobnih (zahtevnih) proizvodnih tehnologij in na digitalizaciji poslovanja. Za upravljanje teh tehnologij in uvajanje sodobnih (digitalnih) poslovnih modelov pa potrebujemo ustrezen kader. Pomankanje usposobljenega kadra postaja pereč problem in lahko ogrozi nadaljnji razvoj panoge. Za razvoj lesarstva torej potrebujemo sodobne izobraževalne procese, ki bodo izvajali programe, s katerimi bomo zadovoljili potrebe podjetij in usmerjali razvoj v prihodnji letih. Poleg tega moramo načrtno izvajati promocijo za lesarski poklic, ustrezno motivirati mlade za (aktivno) učenje ter hkrati spodbuditi podjetja, da se aktivno vključijo v izobraževalni proces, predvsem preko dualnega (vajeniškega) sistem in da mladim ponudijo možnosti stimulativnega delovnega okolja. V te namene bomo identificirali manko znanj, torej potreb in vrzeli v znanjih v celotni vertikali izobraževanja v lesarstvu, kar bo potem osnova za pripravo podlage za razvoj izobraževanja v lesarstvu. Na podlagi tega bomo pripravili znanstvene podlage za nadgradnjo obstoječega kurikula, izdelali osnutek sodobnega kompetenčnega modela za posamezna, specifična področja v lesarstvu in izdelali smernice kurikula za izobraževalne in študijske programe v celotni vertikali z vključitvijo teh vsebin/kompetenc, s poudarkom na pristopu. S primeri dobrih praks bomo opredelili letni potencial izobraževanja in ustvarili smernice modela dualnega izobraževanja. Za reševanje deficitarnosti kadrov bo izvedena trženjska analiza in koncept promocije lesarskih poklicev. Na koncu bomo zasnovali center odličnosti za izobraževanje v lesarstvu in pripravili smernice za posodobitev učnih procesov v lesarstvu ter podali oceno ekonomskih učinkov prenove izobraževanja v lesarstvu.

Sestava projektne skupine 
 

• povezava

Faze projekta in njihova realizacija
 

Delovni sklopi projekta so:

• DS1: Koordinacija projekta in diseminacija rezultatov
• DS2: Primanjkljaj znanj v celotni vertikali izobraževanja v lesarstvu (knowledge gap)
• DS3: Model kompetenc za lesarske poklice
• DS4: Sodoben izobraževalni sistem v lesarstvu