Metka

V sadjarstvu se novonastalim podnebnim spremembam prilagajajo s postavitvijo protitočnih mrež, kapljičnih namakalnih sistemov, oroševanja, vendar imamo nasadov pokritih protitočnih mrež okoli 50 odstotkov, oroševalnih pa samo 10 odstotkov, kar je premalo, da bi se uspešno zoperstavili posledicam suš in pozebProf. dr. Metka Hudina je pojasnila tudi: »V zadnjem času smo v nasade uvedli tudi novo jablanovo sorto BONITA, ki je odporna na jablanov škrlup in nekoliko manj občutljiva na spomladanske pozebe

Na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani poteka tudi preizkušanje podlag za različne sadne vrste, kjer preučujejo, katere podlage bi bile primerne na območjih z manj padavinami. Prof. dr. Metka Hudina je pojasnila: »Za hruške se v Sloveniji najpogosteje uporablja podlaga Kutina MA, na kateri so cepljene sorte hrušk veliko bolj občutljive na visoke temperature (toplotni vžigi listov) kot sorte hrušk, cepljene na hruševih podlagah (lastne korenine, sejanec, Farold 40)

Prof. dr. Metka Hudina je izpostavila tudi, da podnebne spremembe vplivajo tudi na količino in kakovost pridelka, kar seveda pomeni tudi na gospodarnost pridelave: »V primeru suše, kot smo je deležni v letu 2022, je pridelano sadje slabše kakovosti, tako notranje kot zunanje. Zaradi ekstremno visokih temperatur in pomanjkanje vode se plodovi niso razvili do optimalne debeline, prav tako pa opažamo nesorazmerje med vsebnostjo topne suhe snovi in organskih kislin, kar vpliva na okus

Dolgotrajna suša je vplivala tudi na začetek diferenciacije cvetnih brstov za naslednje leto. Tako lahko v naslednjem letu, ob pomanjkanju padavin tudi v naslednjih tednih, pričakujemo manjše cvetenje, z manj kakovostnimi cvetnimi brsti. Prof. dr. Metka Hudina je izpostavila: »Upamo, da bodo v naslednjih tednih padavine in da bodo pozitivno vplivale na nadaljnji razvoj cvetnih brstov. Vsekakor pa bo potrebno tudi z ustrezno prehrano pomagati rastlinam, da prebrodijo te stresne razmere

Na koncu je prof. dr. Metka Hudina opozorila, da to ni enoletna nevšečnost: »Prav zato moramo čimprej poiskati ustrezne vodne vire, narediti namakalne sisteme v nasadih, kjer tega še ni, povečati delež nasadov z oroševalnimi sistemi, ki lahko zmanjšajo posledice spomladanskih pozeb in nove nasade pokriti s protitočnimi mrežami. Predvsem pa poenostaviti postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo namakalnih in oroševalnih sistemov.«