Projekt Inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb (EKOMALE) se je začel konec leta 2019 in se zaključuje v novembru 2022. V tem času je bilo oblikovanih več konkretnih rešitev, kako izboljšati ekonomiko na kmetiji s konvencionalnim kmetovanjem za vključene kmetije partnerice, KMG Turšič Slavko, KMG Rotovnik Miroslav, KMG Jazbinšek Anton in KMG Katja Temnik.
Doc. dr. Darja Kocjan-Ačko je pojasnila: »Na Biotehniški fakulteti sodelujemo v projektu z uvajanjem alternativnih poljščin, kot je npr. volčji bob za razširitev kolobarja. Glavni cilj uvajanja novih kultur je izboljšali tla na njivah na partnerskih kmetijah, kjer so se izvajali kolobarji. Z alternativnimi poljščinami v kolobarju smo hkrati razširili ponudbo na kmetiji in tako delno tudi izboljšali ekonomiko na kmetiji.« Del rešitev je mogoče videti na zasaditvah Pomurskega sejma v oglednem nasadu Zeleni dragulji narave (Ekoci), kjer dr. Kocjan Ačko sodeluje z navodili za setev alternativnih kultur, kot so soja, ajda, konoplja in volčji bob.
V okviru pilotni projekt EKOMALE so bili pripravljena navodila za čim bolj sonaravno, ekološko, biodinamično pridelovanje. Z uvajanjem novih aktivnosti na kmetijah in inovativnih izdelkov se je izboljšala ekonomika kmetovanja na partnerskih kmetijah. Doc. dr. Darja Kocjan-Ačko je izpostavila: »Na vseh partnerskih kmetijah smo partnerji projekta, poleg Biotehniške fakultete še vodilni partner Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Inštitut za promocijo varstva okolja in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijsko gozdarski zavod Celje pripravili različne dejavnosti za prenos znanja, ki je omogočil napredek pri uvajanja novih izdelkov na kmetije iz zelišč, poljščin, sadja, suhomesnatih izdelkov in medu in s tem posledično izboljšalo ekonomiko kmetovanja na partnerskih kmetijah. Z izboljšanim biološko uravnoteženim in dovolj širokim kolobarjem bo sčasoma manj težav s pleveli, povzročitelji bolezni in škodljivci, pridelek pa večji, po letih stabilen in bolj kakovosten. Če bomo pristopili k načrtovanju kolobarja odločno, z več poguma in znanja ter znali povezati med seboj pridelavo, predelavo in prodajo, bo večja tudi samooskrba pridelki in izdelki iz slovenskih njiv.«
Pilotni projekt poteka v okviru Programa razvoj podeželje, podukrepa 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.