V okviru Oddelka za agronomijo sta bili pri predstavitvi na pomladnem Kmetijskem sejmu Komenda aktivni dve katedri; Katedra za pedologijo in varstvo okolja in Katedra za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja, v okviru katerih so raziskovalci, strokovni sodelavci in profesorji pripravili posebne predstavitve povezane z kvaliteto in rodovitnostjo tal ter pomenom namakanja. Prof. dr. Helena Grčman je povedala: »Odločili smo se, da bomo obiskovalcem sejma predstavili pomen trajnostnega kmetijstva za ohranjanje kakovosti in rodovitnost tal. Ugotovitve so dokazane v praksi, tako z ekonomskim izkoristkom kot s preprečevanjem negativnih vplivov na okolje.«
Obiskovalci so si lahko ogledali sonde za vzorčenje njivskih in travniških tal. Za več informacij o pravilnem vzorčenju so bili na voljo letaki s kratkimi navodili in povezavo na posnetek, objavljen na youtube kanalu.
Posebno pozornost so namenili tudi predstavitvi strokovno pravilnega namakanja, za katerega je potrebno poznati vodozadrževalne lastnosti in trenutno vsebnost vode v tleh. Obiskovalce so posebej opozorili, da si uporabniki namakalnih sistemov lahko pomagajo z uporabo digitalnega sistema podpore odločanju o namakanju (SPON). Obiskovalci so si lahko ogledali sistem za spremljanje vode v tleh in v živo preizkusili odziv meritev na zalivanje. Za več informacij o sistemu SPON so bile obiskovalcem na voljo tudi zloženke in brošure o tem sistemu.
Pomemben del sejemske predstavitve so bile tudi slovenske avtohtone pasme domačih živali. Predstavitev je organizirala Javna služba nalog genske banke v živinoreji, ki deluje v okviru Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Vodi jo mag. Danijela Bojkovski, ki je o predstavitvi povedla: »Na pomladnem Sejmu Komenda 2023 nismo predstavljali živih živali in tržnice izdelkov, so pa obiskovalci lahko spoznali pomen avtohtonih slovenskih pasem domačih živali, njihove značilnosti in najpogostejšo uporabo. Za otroke smo pripravili promocijski material z motivi avtohtonih pasem: pobarvanke z opisi pasem, igro spomin, karte Črni Peter, zvezke in lahke torbe v katere so otroci lahko spravili darila. S tem Javna služba pripomore k ozaveščanju o obstoju teh pasem že pri predšolskih in šolskih otrocih. Obiskovalce je zanimalo predvsem, kako se te pasme obnesejo, kakšna je njihova proizvodnost in odpornost ter kakovost njihovih proizvodov.«
Mag. Danijela Bojkovski je tako večkrat pojasnila, da avtohtone pasme domačih živali nosijo bogat nabor genov in lastnosti, ki so v luči klimatskih sprememb še posebej pomembne. Mnoge od teh avtohtonih pasem so razvile specifične lastnosti in so prilagojene na proizvodne sisteme in klimatske posebnosti v našem okolju. Redimo jih v območjih, ki so manj primerna za rejo drugih pasem ali pridelavo druge hrane npr. kraška območja, hribovita območja. V teh ekosistemih, se pogosto obnesejo bolje, kot tujerodne pasme.
Javna služba poleg ozaveščanja javnosti o pomembnosti avtohtonih pasem domačih živali, podpori rejcem, vodenjem ark mreže izvaja tudi druge naloge, kot so: monitoring avtohtonih pasem domačih živali in določanje stopnje ogroženosti, raziskave ter shranjevanje genetskega materiala omenjenih pasem. Mag. Danijela Bojkovski je pojasnila: »Stopnjo ogroženosti določamo na osnovi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o ohranjanju biotske raznovrstnosti v živinoreji in so povzeti po FAO, in vključujejo velikost populacije, geografsko razširjenost in stopnjo inbridinga.«
Opozorila je tudi, da ko potrošniki izberemo lokalno pridelano hrano, s tem pripomoremo k znižanju ogljičnega odtisa, prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, izboljšanju prehranske varnosti, ohranjanju podeželja in kulturne krajine, zagotavljanju raznolikih prehranskih snovi in hranil ter s tem tudi boljše vplivamo na lastno zdravje.
Obiskovalce so predstavitve navdušile, zato se bo Biotehniška fakultete Univerze v Ljubljani z zakladnico znanja in aplikativnimi projekti predstavila tudi na jesenskem Kmetijskem sejmu Komenda 2023.